back to high school

Ne vem, ali se dogaja samo meni in nekaterim mojim prijateljem ali je splošno veljavno, da so bili prvi trije meseci letošnjega leta enostavno rečeno 'odbiti'? Zdi se mi, kot da bi se znašla tam nekje v srednji šoli... petki in sobote so rezervirani za žur, pa tudi če ne, vsaka nedolžna ena pijača se razleze do poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih ur. Pa ne samo to, po kar nekaj letih zunaj srečujem sovaščane iz mladosti. Tiste, s katerimi sem skupaj obiskovala vrtec, se šla ravbarje in žandarje, se skrivala po vasi in kasneje z njimi preživljala prve žure, prve nočne pohode in vse kar sodi zraven. In vsak tak žur z njimi se tako kot pred 5-10 leti konča z obiskom pekarne... Razlika je v bistvu samo ta, da smo zamenjali lokale oz. so se le ti spremenili in dodali smo jim nov stari diskač na Bledu... Ista pa ostaja pekarna v Lescah in sirovke, ki na poti domov tako zelo teknejo. In danes smo seveda že bolj fini in se dobimo v lokalu in ne več na križišču sredi vasi. In ne vlečemo več slamc, kdo se bo tokrat žrtvoval za šoferja, se pa zgodi, da kdaj kakšen avto pustimo nekje na drugi strani Save. Ja, razlika je tudi ta, da smo vsi za eno dobo starejši, nekateri praktično poročeni, drugi ponovno samski in tretji nekako kot bi vedno bili samski. Ko se je to naše obujanje srednješolskih žuriranj in traparij, prepevanja v avtu in obilice smeha dogodilo prvič, sem si mislila, da je pač lepo, ko tako naključno srečaš stare prijatlje, pozabiš na ostalo in se enostavno zabavaš kot v starih časih. Ampak ne, zgodilo se je še enkrat, in znova, in spet... dogaja se praktično že celo leto! In ne morem verjet, tako kot nekoč - kjer se pojavi kamnogoriška klapa je vedno razlog za žur...

a je kdo za izlet z vlakom?

mhm.... spet sm pršla na eno mogoč mal odbito idejo... hja.. sm ugotovila da sem praktično lahko frej nekak od četrtka do nedelje.. se pravi 4 dni! cele!!!! In itak.. takoj v akcijo kaj bi se dalo počet...pa sm pršla na eno mogoč mal čudno idejo ampak men se zdi vsen precej interesantna tale moja ideja.... z vlakom v Beograd??? Lahko pa tud v Sarajevo, ampak tam sm že bla... Alpa mogoč v Budimpešto? Ampak bi blo pa res zabavno če bi tokrat vzela zravn koga... saj veste.. na vlaku je pa res lahko mal dolgčas če si sam... hehe :)

Skratka, če je kdo za naj mi javi... ;)
Sprejemam pa tudi vaše ideje, o katerih bom tud mal premislila...

America... nice and safe and secure...

Danes sem našla tole slikco, k sem jo ene dve leti nazaj posnela v Helsinkih...komentar mislim da ni potreben...

končno!!!

Imam veselo novico (no ja, vsaj zame je bila to vesela novica): v Slovenijo prihajata trgovini Pull and Bear in Bershka!!!!

Kar nisem mogla verjeti danes mojim očem ko sem tik ob Zari v BTC-ju videla dve moji najljubši 'lizbonski' trgovini. Čeprav sama res ne sodim v kategorijo 'shopping freakov' in na dan zelo težko zdržim več kot 3 trgovine (za vsako šopingiranje se moram prej psihično priprviti), sem bial tega res vesela. Potem sploh ni bilo več pomembno če si danes ne bi nič kupila, glavno da dobim Pull and Bear in Bershko :) Obe na kupu in obe 'coming soon'... zakon zakon zakon... tole čakanje na te dve trgovini je blo sicer ekstremno dolgo, ampak ok, bolje pozno kot nikoli. Upam da bo zaloga v trgovinah tudi tukaj po mojem okusu in po takšnih cenah kot je bila na Portugalskem. Komi čakam!

prision break 3.sezona?

Danes sem imela spet ene sanje, ki bi jih razvrstila v kategorijo: very very strange... Znašla sem se sredi dogajanja v Prision Break. Skupaj z Michaelom smo v nekem zaporu (ki je bil nenormalno odprtega tipa) iskali neke očitno zelo ključne informacije. Skratka, zaupana mi je bila pomembna naloga, ampak sem se v labirintu hodnikov popolnoma izgubila. Ma ja, to je bil res en čuden zapor, ki je bolj spominjal na umobolnico, glede na folk, k je bil notr pa na en čist navadn študentski dom... no ja, v sanjah je vse mogoče. Navodilo, da naj hodim ves čas naravnost do konca je bilo v situaciji, kjer se je ta naravnost končal po 10 metrih neuresničljivo. Sredi blodenja po hodnikih sem se seveda zbudila... reklame oz. konec prvega dela 3.sezone mogoče :) Upam, da mi bo v naslednjem delu vseeno uspelo.. hehe

winter's back in town...drugič

Ok, tole vreme dans me je tko presenetlo da se kar ne morm načuditi. Zaradi vremenskih razmer so odpadli vsi običajni popoldanski dogodki, kot je na primer tečaj nemščine (sporazumen dogovor z ostalimi tečajniki, da zaradi snežnih razmer današnjo uro prestavimo), kakšna kava, sprehod, sok, karkoli že pač, in ostaja mi nekaj časa viška, ki ga takole zabijam pred kompjutrom. Zamedlo nas je. In še vedno nas zameta tukaj v naši dolini. In saj veste, tele naše ceste že po tradiciji niso ravno najbolj splužene, so pa zato precej bolj ovinkaste kot ostale... Mislm vse skupaj se mi zdi precej absurdno. Kot bi se zima šele začela. Če sem že sredi februarja v puloverju na soncu za hišo pila čaj in se martinčkala, pa sedaj, en mesec kasneje tale šmorn. Ma če snega ni bilo celo zimo, ga tud zdej ne rabim. In ravno začela sem uživati v lepotah te naše spomladanske narave. In zdej, k me je petkov 'sprehod' v Vrata tako navdušil, da komaj čakam na novo pohodniško priložnost, grem lahko na podstreho po že pospravljene sanke? Mislm, sej sankanje je zakon, ampak marca??? Potem ko so trobentice in zvončki že odcveteli?
In ker nekako vseeno nisem čist dobr verjela, da res tako zelo sneži, sem odšla na zimski sprehod. En giro skozi vas, brez dežnika seveda. Ja, zelo optimistično. Sicer imam rada sprehode v metežu brez dežnika, in med sprehodom sem bila za trenutek 10-15cm snežne podlage in snežink celo vesela, ampak tole dans je blo mogoče res pretiravanje. Domov sem prišla mokra ko cucek, če pa me je kdo videl, je pa verjetno mislil: mhm... v tej čudni zimi še snežaki hodijo po cesti...

ps: od samega dolgčasa se nam je pridružil tudi Matej...

mhm... babje pšeno al karkoli že se je spremenilo v sneg... krneki...

zima back in town??

mhm... men se zdi da nam ga je vreme danes res mal zagodlo.. mislm w.t.f.????? ok, sej ko je zjutraj deževalo mi je bilo precej kul. V resnici sem bila dežja kar malo vesela... tako lepo diši in tako lepo ropota po strešnem oknu... Ampak potem ko sem ob 13.00 stopila iz pisarne, je vame butnil nek nepričakovan mraz... in ko sem eno uro kasneje stopila iz Avguština, sem bila še bolj presenečena... kaj je zdej to? včeraj 15 stopinj danes pa sneg? No pa to niti ni ravno sneg. Pojma nimam kaj to sploh je, ampak jaz bi tkole po zelo laični oceni rekla da gre za babje pšeno ali nekaj temu podobnega...

Dolina Vrat

Danes sem bila prosta...mislm, vzela sm si prosto. In dan sem pošteno izkoristila s čudovitim pohodom po eni izmed triglavskih dolin. Z avtom do Mojstrane in peš naprej po dolini Vrat do klina. Vmes sem se povzpela še na slap Peričnik, in kar precej presenečena sem bila, ko sem ugotovila, da sta tam v bistu dva slapa: zgornji in spodnji. Se mi zdi, da ko smo tja enkrat lezli s šolo, smo šli samo do prvega slapa, ali pa sem bila jaz med 'talenimi', k se jim ni dalo naprej. Ampak v bistvu je pa zgornji slap sicer precej manjši ampak razgled od tam je pa res fantastičen!

Od Peričnika nazaj do ceste in naprej ob Triglavski bistrici, mimo galerij, in ko sem spet prišla na cesto sem bila malo v dovmih če sem zašla, saj je bila pot prekrita s snegom, in ni izgledala zelo shojena. Čudno. Ampak na srečo sem tam po dveh urah srečala prvo osebo.. in ja bila sem na pravi poti... še slaba 2km poti do Aljaževega doma sta bila pred menoj in nekaj malega naprej do klina. Bilo je res super. Lepo vreme, čudoviti razgledi, gore gore gore... noro. Same stene in tam, prav pri klinu, so se mi zdeli vsi vrhovi tako nekako blizu, da bi se kar povzpela na kakšnega.

Med potjo sem se spomnila, kako sem zadnjič šla 'peš' do Aljaževega doma. V srednji šoli smo imeli pohod, ampak že kmalu po začetku se nas je nekaj sošolk skrilo v gozdu da so vsi sošolci z učiteljicami vred odšli naprej, me pa smo ostale zadaj. Hoditi se nam seveda ni ljubilo, ampak vseeno nam je postalo malo dolgčas in ugotovile smo, da mogoče bi pa vsen šle do doma... ampak ne peš... Uštopale smo dva nemška turista in se nekak zbasale na zadnjo klop v avtu. Do vrha seveda gora smeha ob polomljeni nemščini, in glej ga zlomka, ko smo se na parkirišču v Vratih kobacale iz avtomobila je mimo pripešačila razredničarka. :) Da se vsa pustolovščina tu ni končala smo poskrbele tudi na poti nazaj. Ker seveda nismo poznale bližnic (za gor jih pač nismo potrebovale), smo na eni izmed njih zašle in prispele v Mojstrano potem, ko so vsi že pojedli svoje sendivče...

No danes sem odšla tja prostovoljno in nekak brez problema prepešačila tistih 10 km do 'vrha'. In bilo je res fajn!

Crazy Frog Bros

baje se nekateri danes odpravljate/mo žurat.... Ob temle videu lahko mogoče osvežite vaše plesne korake :)

pomlad... tokrat zares :)

Čeprav koledarske pomladi še ni, smo njen prihod v Kamni Gorici pozdravili že v nedeljo. Saj veste, barčice, lučke, hišice s svečkami na vodi, kakorkoli že želite... To že dolgo ni več samo večer, ko otroci spustijo svoje barčice v vodo, ampak je to priložnost, ko se srečajo vaščani, izseljenci, priseljenci, stari in mladi. Vedno veselo in zabavno... Tokrat smo pomadi po spuščanju barčic nazdravili še v Mlinu, kjer je bila tema večera žur, ki naj bi se zgodil nekje sredi aprila na Mežakli. Super! Očitno smo pomlad ob vseh teh pozdravih res priklicali še preden so to storili delavci v športnih trgovinah, kjer še vedno ponujajo samo preostanek lanskoletne kolesarske robe. Katastrofa! Kakorkoli, sedaj je čas za nekatera spomladanska opravila, kot je menjava gum ali pa servis kolesa. Ker so se neznano kam izgubile moje teniske, pride na vrsto tudi nakup novih kolesark in menjava pedal. Dokler si ne zrihtam kolesa in kolena, pa mi preostanejo sprehodi in hribolazenje (ja, letos sem si rekla da bom več hodila v hribe). Še preden pa se spet posvetim športu na prostem pa čakam, kaj bodo ljubljanski kirurgi porekli na rentgen mojih kolen...

Jesenice - Linz

Tisti, ki ste včeraj spremljali hokejsko tekmo lige EBEL med Jesenicami in Linzom se verjetno strinjate, da je bila tekma tokrat res odlična. In to celih 60 minut. Lepi goli, dobre akcije, hitra tekma. Čeprav Jeseničanom vseh lepih akcij ni uspelo kronati z zadetkom, je bilo njihovo tekmo tokrat spremljati z velikim užitkom. Bravo fantje! In hvala fantje za dobro predstavo. Za kaj takega se res splača odpeljati na Jesenice in tudi kupiti karto, če je treba. Skratka, tekma je bila v primerjavi s prejšnjo, ki sem jo jaz spremljala prava poslastica za ljubitelje hokeja. Če temu dodamo še vzdušje v dvorani, ki je bila tokrat res polna, je občitek res enkraten.

Med tekmo pa sem se spomnila tudi na melodijo, ki so jo med tekmami pogosto vrteli še v stari blejski hokejski dvorani:
'And the best game you can play, is a good old hockey game'
V takih trenutkih me resnično ima, da bi si na noge navezala drsalke in se zapodila po ledu... s palico v roki in pakom pred njo...

i am a star

Nekateri med vami ste že opazili, da spet 'krasim' Deželne novice. Kaj takega se ni zgodilo prvič, tako da se že resno sprašujem, ali sem t.i. celebrity (če kaj takega v Sloveniji sploh obstaja)? Hehe, lahko se pa začnem primerjat s Stuškom... Kdo je večkrat na sliki, on ali jaz? :) Ampak res mi ni jasno kje in zakaj vedno ravno mene najdejo??? Pa če priznam na tej fotki tud vedla nism, da me slikajo ker sem bila zatopljena v zgodbo stripa na steni. Jim bom pa od zdej naprej začela moje poziranje zaračunavat. Dans tko al tko ni nič več zastonj :)
Hja, sem pa tud ugotovila, da v Deželnih novicah vsi gledate samo slikce, ker ko je bil objavljen kak moj mali članek, tega ni nihče opazil :) Ampak tisto je bilo vsaj minimalno plačano :)

Bohinj

Danes sem se odpravila na izlet. Razlogov je več. Vikend je bil žurersko-delaven, in se med njim seveda nisem pretirano spočila. Ker je bil danes lep dan. In ker moram do konca meseca porabiti dopust in nadure. In ker že dolgo nisem nikjer bila. In ker sem enostavno želela in potrebovala en tak dan, en odklop v naravi... sama. In sem šla. Destinacija: Bohinj. Se mi zdi, da že zelo dolgo nisem bila v Bohinju, nazadnje enkrat poleti na kopanju, potem pa celo leto nič. No skratka, že nekaj časa sem si govorila, da moram it kej tja, ker tam je res lepo. In danes mi je uspelo. Jupi! Vreme je bilo za tak izlet kot naročeno. In bilo je res čudovito. Ko sem že mislila, da v Bohinju sploh ne bo sonca, so se oblaki izgubili neznano kam in sonce je na jezersko gladino privabilo odsev zasneženih gora. Enostavno fantastično!!!Po sprehajanju ob jezeru sem se povzpela še na en grič in si leže v travi prepevala: 'Smisel življenja je ležanje na travi, z možgani na off in metulji na straži...' :) Sem imela občutek, da sem nekje sredi planin... mehka trava, grmičevje, smreke, lesen plot in čudovit razgled. Pa seveda sonce in prava spomladanska vročina. Jaz vem, da je Slovenija lepa, da ima veliko čudovotih kotičkov, ampak vseeno me vedno znova očara in prijetno preseneti. Upam samo, da bomo še naprej pazili na ta naš privilegij.

Pogled navzgor

in zdej še GEO

Zadnje čase se mi dogajajo čudne reči.. stvari kar izginjajo... O teniskah, ki jih, mimogrede, še vedno nisem našla, že veste. Danes pa sta se neznano kam izgubili dve reviji GEO. Pustila sem jih na mizi v službi z namenom, da jih bom popoldan med dežuranjem v muzeju prebrala, ko pa sem se vrnila, jih ni bilo... čudno... Sumim na kakšno sodelavko, ki jih je nič hudega sluteč odnesla domov, ne vem pa, katera bi prišla v muzej v soboto sredi dneva in zakaj???

iščejo se teniske

Na začetku sezone (poletne, zimske, spomladanske) se mi rado zgodi, da ne najdem kakšnega športnega rekvizita. Najpogosteje so to kakšne rokavice za bordat (ampak zadnja leta jih zvesto shranjujem na vedno isto mesto), lani sem celo jesen iskala dolge kolesarske hlače, dokler jih nisem sredi zime našla v omari med rjuhami (in ne me vprašat kako so prišle tja). Danes sem skušala začet s tekaško sezono, pa nisem našla tenisk. Ko mi je po pol ure letanja po hiši in brskanja po kleti in garaži prekipelo sem nase navlekla ene stare teniske in vsen šla laufat. V bistvu sem šla bolj sprobat kako se kaj na tek letos odziva moje koleno. Pa morm rečt, da je bla stvar sicer boljša kot lani, ampak vseeno koleno zdrži manj kot moja kondicija.