skok na morje

... ekola, sam ena fotka s hitrega skoka v Ankaran... ;)
... mhm.... ne vem po kakšnem naključju je številka ravno 365 ... bliža se bliža ... sej vam pravim da naključja imajo pomen!

česa vse se jst ne lotim

Ta teden sem mela ene par zanimivih projektov...

- v nedeljo sem se udeležila delavnice, kjer smo ustvarjali reliefne jaslice iz gline --> super stvar, celo z izdelkom sem bila zadovoljna

- v torek smo uspešno odprli Linhrtovo zbirko, o čemer sem že pisala

- v sredo sem postala predsednica uprave novoustanovljene Ustanove/fundacije za razvoj Lipniške doline --> nekaj dvomov o prevzemu funkcije, ampak OK upam da bomo vsi skupaj uspešni in da bomo v naši dolini premaknili skrb za dediščino, kulturo in turizem z mrtve točke :)

- v petek sem v OŠ v Bohinju pripravila delavnico na temo Portugalske --> uživala sem! tako jaz kot mislim da tudi učenci 7b razreda. Glede na vse skupaj sem spet ugotovila, da sem morda zgrešila poklic. Ampak glede na to da v kratkem času odpotujem, se sedaj s tem ne bom pretirano ukvarjala. Morda pa najdem kako varianto združitve obeh ko se vrnem.

- in sedaj je sobota in že tretji dan me muči nek prehlad, ki se očitno še nima namena poslovit... beda...

Mariza - Meu Fado Meu

slovenski traktorji

Medtem ko današnje popoldne posvečam obujanju spominov s Portugalske, sem na netu naletela na tole zanimivo dejstvo:
Iceland has far more tractors per 1000 hectares of cropland than any other nation - more than twice that of the next highest country, Slovenia.

Sicer pa vam svetujem, da pokukate na tole stran, kjer je marsikaj zanimivega. To, da imamo glede na število prebivalcev največ olimpijskih medalij sem vedela, ampak imamo tudi največ medalij v 'zračnih' igrah (air games), pa še kaj zanimivega se najde, med drugim očitno fruktal veliko izvaža v ZDA. O tistih dejstvih, na katera nisem prav nič ponosna pa raje ne bi (recimo to, da smo na 13mestu med najbolj nesrečnimi narodi...kar pa me glede na to kako se v Sloveniji vsi skoz neki za brezveze pritožujejo in obremenjujejo sploh ne čudi, ker na žalost povprečni slovenčki vedno znajo samo kritizirat redki pa so zmožni pogledat večjo sliko da bi videli kako nam je v Sloveniji v resnici čist lepo)
Ampak da ne bom preveč o Sloveniji, moram še pripravt material za jutrišnje delavnice v OŠ v Bohinju, tako da... grem nazaj na Portugalsko... vsaj v mislih če že v resnici ne... :(

aja... no tale visok rang Slovenije pa tud že poznamo ane... :(

250+1

Hja, tisti, ki ne veste, danes je minilo 251 let od rojstva Antona Tomaža Linharta. Najslavnejši Radovljičan si je ob tej starosti zaradi pomena za slovensko razsvetljensko misel in gledališče končno priboril svojo muzejsko stalno razstavo. Čeprav sem bila dopoldan še nekoliko skeptična o pravočasnem končanju del, je bilo ob pol6 vse nared za odprtje razstave. Ob 18.00 se je v dvorani začela nabirati smetana občine in nekaj ministrskega kabineta. Vsem, ki vas ni bilo tam svetujem da se ob priliki sprehoditie v drugo nadstropje graščine in ob zanimivi postavitvi preverite svoje poznavanje razsvetljenstva in Linharta. Se splača!

še en mesec!

evo, točno čez en mesec bom že nekje nad oblaki (ali pa ravno na katerem od letališč) na poti do Lime. JUPI!!!! Do takrat pa imam še možnost da tukaj uživam VD. Začetek sicer ni bil žurerski, bil pa je prijeten, tako precej na izi se je spontano zbrala skoraj vsa klapa, s katero sem poleti hribolazila. In bilo je prijetno, padel je tudi načrt za predviden današnji vzpon, ki pa je zaradi vremena prestavljena do nadaljnjega.
Sicer pa v preteklem tednu mi je končno uspelo it pogledat najnovejšo malo članico naše kamnogoriške klape, tako da se je število daril za novorojenčke zmanjšalo za eno. Neobiskan trenutno ostaja samo še en novorojenček, njegov paket pa še čaka na dostavo :)
Ta teden se je tudi ponovno potrdilo moje prepričanje, da manj ko se s stvarmi obremenjuješ, manj ko se sekiraš, bolj se vse na koncu izteče tako kot je najbolje zame. Včasih kar težko verjamem, kako nekje nenadoma pride priložnost, ki mi je pisana na kožo in ki je še boljša od tiste, ki sem jo morda zavrnila. Ja, v življenju je res tako, da moramo sprejeti tisto, kar nam ponuja, in verjeti, da se bodo pravočasno odprle možnosti, mi pa jih moramo samo zagrabiti. Saj veste, nič se ne zgodi brez razloga, vse ima nek smisel, pa če tudi ga takoj ne vidimo, samo verjeti moramo ;). Pa saj poznate moč misli. ;)