hokej

Dvorana Podmežakla je bila danes zopet polna. V veliki večini seveda z jeseniškimi navijači, ki pa danes niso videli tistega, po kar so prišli. Ne zmage, in v veliki večini tekme tudi ne dobre igre njihovih igralcev. Po drugi tretjini smo tribuno zapustili sklonjenih glav in se tako prebijali mimo veselih in pijanih Beljačanov. Vsem je bilo jasno, da s tako igro ni mogoče zmagati. Pri hokeju je pač tako da kdor gola ne da ga dobi. V prvih dveh tretjinah so bili jeseničani nekako 'razštelani', akcij ni bilo, podaje so z lahkoto prestregali igralci VSVja, streli od daleč pa so vsi po vrsti zgrešili cilj. Edino upanje, ki smo ga ob taki predstavi in vodstvu gostov z 2:0 imeli, je bilo, da se bodo joseničani vrnili na ploskev sestavljeni. Da bodo v slačilnici zbrali moč in dobro nadaljevali. Že v začetku zadnje tretjine je bilo dejansko zaslediti precej boljšo igro domačinov, vseeno pa se je njihova mreža še tretjič zatresla. Ko smo že vsi nekako izgubili upanje na zmago in želeli videti vsaj kakšen gol, pa so jeseničani s serijo treh zadetkov spravili dvorano na noge in navijači so se spet oglasili. Veselje pa ni trajalo dolgo, saj so že nekaj minut za tem gostje dosegli četrti gol, in z njim postavili končni rezultat 3:4. Hokej je pač šport, kjer je treba dobro igrati vseh 60 minut in ne samo 10, hokej je šport, kjer lahko ena napaka odloči izid, in hokej je šport, kjer mora dobro igrati cela ekipa in ne posamezniki. Upajmo, da bo to šola za torek in da v Villachu zmagamo mi!