kaja

SPREAD YOUR WINGS - FOLLOW YOUR HEART

četrtek, marec 5

Trinidad

Trinidad, za all inclusive resortom Varaderom na severni obali vsekakor za marsikaterega turista najbolj obiskano mesto na Kubi. Center mesta, ki je pod zascito Unesca je fantasticen. S pisanimi kolonijalnimi hisami, belimi ograjami, cerkvijo sv. Trojice (Trinidad je Sv. Trojica) in stopniscem, ozke tlakovane ulice in zvoki glasbe z vsakega vogala. Ampak Trinidad so tudi turisti. Veliko turistov, vec kot domacinov. In so domacini, ki stalno nekaj prosijo in prodajajo. Trinidad je pac turizem. Zato sicer nic manj lep, pa vseeno ni ravno kraj, kjer bi se jaz dolgo zadrzevala.

V Trinidadu sem se enega dne odpravila s staro lokomotivo v Valle de Ingenios. To je rodovitna dolina, kjer so nekdaj na veliko gojili sladkorni trs, glavno izvozno blago Kube. To je dolina, v akteri je delala velika vecina suznjev iz Afrike. Suznjev ze dolgo ni vec, tudi plantaz sladkornega trsa ne, ostaja pa tam na sredi doline 44 metrov visok stolp z odlicnim razgledom. V casu plantaz in suznjev ga je uporabljal lastnik plantaz za nadzor svoje 'delovne sile' sedaj pa se tja vozijo turisit z vlakom in avtobusu. Se vedno pa se da poizkusiti 100% sok sladkornega trsa - sicer ful sladko, amapk okusno (btw. Kubanci dejansko vseeeee jejo sladko). Izlet je bil prav zanimiv, ze sam vlak, tak, ki se vedno pravi CU-CU, s katerega se kadi gost crn dim, tak, ki ga je potrebno vmes dvakrat ustaviti da ga nafilajo z vodo iz potoka. Ustavi se tudi kadar se na progi pase govedo ali radovednost pase kaksen konj. Na podezelju ljudje seveda ekstremno prijazni (no sej tuki so v mestih tud). Povabili so me v dve hisi, cisto tako, da so mi pokazali kaj vse imajo. In brez skrbi, imajo in elektriko in vodo, in udobne gugalne stole, ki so obvezna oprema v vsaki hisi, pa mikrovalovne pecice v kuhinji, televizijo seveda tudi. Drugi pac imajo nekoliko manj, ampak zato niso nic manj zadovoljni in gostoljubni, cetudi imajo le dve mali leseni sobici z gugualniki in majhno televizijo v 'dnevni'. Po stenah pa povsod obvezne fotografije druzinskih clanov, tistih, ki so se v Kubi in tisitih, ki so se porocili v Evropo (predvsem hcerke) ali odsli kam drugam.

En dan v Trinidadu pa sem izkoristila za skok na plazo Ancon, baje eno najlepsih plaz na juzni strani Kube. Pac se ena dolga pescena plaza s kristalno cisto, modro-zeleno karibsko vodo, ki je bila kljub vetru mirna, brez enega samega vala. Ceprav nisem ravno oseba, katere smisel pocitnic je polezavanje na plazi, je pasalo, tudi kokos, ki je zgleda da edino sadje, ki ga lahko dobis brez problema, je bil odlicen. Najbolj adrenalinska pa je bila voznja na plazo in z nje. Ko smo skupaj z enim parom iz Anglije ob cesti cakali bus, nam je ustavil tovornjak in nas za 1USD peljal na plazo. In tovornjak ni tak, v katerem se usedes k soferju ampak ima na prikolici ene take provizoris zelezne klopi, pa neko se bolj provizoris lojtro da spelzas gor. Bilo je zabavno in ko smo se vracali s plaze, smo morali izstopiti pred centrom mesta, saj policaji ne smejo videti, da se turisti vozimo s takimi prevoznimi sredstvai, ki so namenjeni kubanskim delavcem. Ampak hej, pacali smo 3x manj kot za bus in 5x manj kot za star taksi. Vem, se zmer smo placali turisti vec kot doamcini, ampak to je pac Kuba, ampak o tem pa drugic...

Sicer pa, vrnila sem se v Cienfuegos... tuki je pac tko zlo fajn :) in glede na to, da nimam casa precesat cele Kube, oziroma bi vse to naredila zelo na povrsno in na hitro, bom raje malo uzivbala tukaj...

Oznake:

torek, marec 3

Cienfuegos - Trinidad

O Cienfuegosu sem vam nekaj ze pisala, ampak se enkrat najbolj glavno: simapticno mestece, kjer ni veliko turistov, tudi ne poka po sivih od raznih muzejev in ogledov v samem mestu. Ima pa nekaj odlicnih stvari - odlicna lokacija za skok na plazo in odlicna zabava ter ljudje. V mestu sem se imela res fajn. En dan sem sla na izlet v park El Nicho. gre za reko v gorovju Escambarray. Tolmuncki, slapovi, brzice... ful lepo, obdano z zelenim gozdom, ze pot do tja pa prava adrenalinska voznja. najprej eno uro v kombiju, kar je pravi luksuz, potem pa eno uro po zrukani cesti na tovornjaku z dvema lesenima klopema ob straneh. Ampak ob poskakovanju smo obcudovali razgled in tudi to je bilo fantasticno. El Niche me je prav tako prijetno presenetil, za piko na I smo se okopali v dveh tolmunckih in voda, ki je imela 20 stopinj, je bila zame po prvem soku cist OK, med tem ko je za Kubance seveda popolnoma nesprejemljivo, da bi se spustili vanjo.
Ugotivla pa sem, da ce bi se kaj takega nahajalo v Sloveniji, bi drle tja gore ljudi in prav gogtovo bi bili canyoningi najbolj popularni. No na sreco temu tukaj ni tako in vse skupaj izgleda se zelo nedolzno.
Vceraj sem sla spet na plazo, isto kot zadnjic ampak nastanila sem se na drugem koncu in neverjetno kako topla je bila tam voda. za moj okus cist prevec, ampak bilo je pa vsen fajn.
Aja, in Cienfuegos in zabava - fantasticno. Kubanci plesejo podnevi, ponoci, v ponedeljek in v nedeljo. Povsod, kadarkoli, otroci in mladina... vsi vse povsod.... Tako da zabave v Cienfuegosu res ni manjkalo, v bistvu se je bilo tezko odociti kam sploh iti na ples ali pa samo pozlusat kubansko glasbo.
Vse bolj tudi spoznavam pravo Kubo, tisto, ki jo je vzpostavila revolucija. In neverjetno, kako si ljudje zaupajo, kako si vse delijo, kako se imajo v bistvu prav fajn.
Trinidad, kjer sem se znasla danes, pa je nekaj povsem drugega kot Cienfuegos, pa ceprav le 80 km stran. Trinidad je sicer cudovit, hisice so enkratne v pisanih barvah, galsba prav tako odmeva po ulicah, sem pa tu tudi prvic kar sem na Kubi videla pravo turisticno trznico in prvic se dogaja, da domacini dobesedno skacejo okrog vsakega turista, ki ga vidijo, in prosijo za denar, za bombone, za kulije... cist tu mac in vsi bi samo nekaj radi imeli, kar mi je v popolnem nasprotju s tem kar sem dozivela do sedaj. In tega res ne maram. Razumem, da nekdo, ki ga fotografiras, zeli placilo, ampak da postavijo se celo ceno, in sicer 1 CUC (skoraj 1 E) je pa mal tu mac, se posebej ce vem, da oni v svojih restavracijah za ta denar lahko jejo kosilo. In ce vsakemu, ki pride mimo in prosi nekaj das, bi v dveh dneh bankrotirala oziroma zanje zaravila vec kot za prenocisce.

Oznake: