Bohinj

Danes sem se odpravila na izlet. Razlogov je več. Vikend je bil žurersko-delaven, in se med njim seveda nisem pretirano spočila. Ker je bil danes lep dan. In ker moram do konca meseca porabiti dopust in nadure. In ker že dolgo nisem nikjer bila. In ker sem enostavno želela in potrebovala en tak dan, en odklop v naravi... sama. In sem šla. Destinacija: Bohinj. Se mi zdi, da že zelo dolgo nisem bila v Bohinju, nazadnje enkrat poleti na kopanju, potem pa celo leto nič. No skratka, že nekaj časa sem si govorila, da moram it kej tja, ker tam je res lepo. In danes mi je uspelo. Jupi! Vreme je bilo za tak izlet kot naročeno. In bilo je res čudovito. Ko sem že mislila, da v Bohinju sploh ne bo sonca, so se oblaki izgubili neznano kam in sonce je na jezersko gladino privabilo odsev zasneženih gora. Enostavno fantastično!!!Po sprehajanju ob jezeru sem se povzpela še na en grič in si leže v travi prepevala: 'Smisel življenja je ležanje na travi, z možgani na off in metulji na straži...' :) Sem imela občutek, da sem nekje sredi planin... mehka trava, grmičevje, smreke, lesen plot in čudovit razgled. Pa seveda sonce in prava spomladanska vročina. Jaz vem, da je Slovenija lepa, da ima veliko čudovotih kotičkov, ampak vseeno me vedno znova očara in prijetno preseneti. Upam samo, da bomo še naprej pazili na ta naš privilegij.

Pogled navzgor