kaja

SPREAD YOUR WINGS - FOLLOW YOUR HEART

torek, julij 24

Mondulkiri

Kompong Cham se je izkazal sa posrecen postanek ob reki Mekong na poti proti hribovju. Sicer sem tja prispela popoldan in ze naslednji dan ob 12.00 odsla, vendar glede na to, da se tukaj dan dela dokaj kmalu in da tudi jaz vstajam nekje med 6.00 in 7.00 je bilo tudi nekaj od tega. Z motorjem sem se odpeljala spet med rizeva polja in pri delu ujela domacine. Za spremembo od suhih polj ob Battambangu, so bila tu res vsa prekrita z vodo in se bolj cudovita. (btw> medtem ko tole pisem gledam proti stropu kam je izginil netopir, ki je bil se ne dolgo nazaj tam... ok, gekoti so cist simpaticni, na ksne hroscke sem se navadla, pa tud ksn pajk je ze bil moj gost, ampak upam da tale netopir pa ne zaide v moj bungalovcek... aha spet visi nad mojo glavo...)

Iz Kompong Chama pa naprej v Sen Monoron ozitoma v provinco Mundukiri. Gozdnata hribovja, kjer v vasicah zivijo stara plamena skupaj z vodnimi bivoli in sloni, pokrajina, kjer se slapovi pojavljajo za vsakim vogalom. nekaj dni normalnih temperatur in nekaj dni brez prometa, brez vprasanj in podobnih. Odlicno. Nastanila sem se skupaj z dekletom iz Nemcije v eko village izven mesteca. Res pravljica: lesene hiske na kolih, ki se naslanjajo na drevo, v notranjosti enostavno lezisce in poleg kopalnica s kamencki namesto ploscic po tleh. Po travniku se pasejo konji in krave, ki te ponoci zbudijo iz sanj ko se naselijo pod tvojo spalnico, seveda pa v restavraciji, ki je prav tako povsem lesena, urejena z obcutkom slastne jedi z domacega vrta. 

Prvi dan sva si z Isabello izposodili motor in odsli na ogled slapov in prisle tudi do razgledne tocke, nato pa naju je ujel mocan dez. Verjetno ob najbolj neprimernem trenutku me je tako ujel naliv, tako znacilen za tole dezevno dobo, prvi odkar sem tu. Ker sva bili kljub raincoverjem povsem mokri in premrazeni, sva izpustili drugo razgledno tocko in tudi druge slapove, ampak se lepo odpeljali samo se nazaj v najino hisico na drevesu.

Drugi dan pa je bila na vrstu drugacna dogodivscina: treking s sloni. Na hrbtu slona smo se odpravili skozi dezevni gozd, precili potoke in se ustavili ob tolmuni pri manjsem slapu. Cas za kosilo in kopanje nas, potem pa se slonov. Dobro je bilo ze sedeti v pleteni kosari na slonjem hrbtu in se zibati skozi gozd, ceprav po kaksni uri jeze ze precej bolece, ampak fantasticno pa se je kopati s slonom, ga spricati, se povpeti nanj, ga bozati. Odlicno je bilo tudi cofotati v tolmunu in se v osrcju gozda nastaviti soncnim zarkom.Na poti nazaj nas je v avtu, medtem ko smo sedele v prikolici pick-upa spet ujame dez. ampak tokrat se sploh nismo sekirale. Morda zato, ker je bil dan itak in itak lep, in smo odhajali samo se nazaj v village. Tokrat smo se samo se glasno smejale.

Danes pa sem po 10 urah voznje prispela v mestece Kampot na jugu Kambodze, ne dalec od morja, hribov, plantaz takih in drugacnih, in verjetno se cesa zanimivega.

1 Comments:

  • At 24/7/12 16:11, Blogger tea said…

    No takole je slon prenašal Juri Murija po afriki. A veš tisti Jurij, ki se ni umival in ...
    Komaj čakam fotke, upam da bo aparat zdržal.lp T

     

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home