zdej pa še krave

Če ste se smejali, ko ste brali, kako sem v Ekvadorju pasla ovce, potem se boste danes metali po tleh... Pred nekaj dnevi me je poklicala prijateljica iz Bohinja z majhno prošnjo, željo, ali pa morda idejo... in sva šli... danes ob pol 6 zjutraj z Nemškega Rovta v Bohinju sva skupaj z nekaj domačini odgnali 37 krav v planino Pečana... ja, prav ste prebrali. krave sva gnali v planino. hehe, smejala sem se dva dni prej, smejala sem se še danes in temu se smejem še sedaj. Ampak veste da je bilo prav zanimivo in čist kul. Motila me je samo zgodnja ura, ampak preživeli sva tudi to. štiriurna hoja do planine je minila res hitro, na srečo je bilo za nazaj poskrbeljeno za prevoz.

In ker je s planine Pečana samo 20 min do vrha Ratitovca, sva se odpravili še tja. Dobra izbira, razgled je fantastičen, motili so naju samo oblaki in veter.

ja... še zmer sm živa

hja, spet me je mogu nekdo spomnt da obstaja tudi nek blog k naj bi bil moj... hehe

no skratka, v mojem življenju nič pretresljivo novega. Edino moje kolo sem letos postavila na stranski tir. kar se seveda pozna na kondiciji, ampak kaj, ko vedno najdem razlog da ne morem na kolo (največkrat je razlog ta, da čakam da si kupim novega). Ampak pa zato več hodim v hribe, in je res ful zakon. Par dni nazaj sem šla celo prvič v življenju okrog Bohinjskega jezera. Po lovčevi poti je naokoli 'bohinka pelala dva bauharja', ampak je bil tri urni sprehod kljub temu, da nas je vmes dvakrat ujelo rahlo rosenje, odličen. Plan je padu: zadnji vikend julija gremo na Triglav, od zdej naprej pa če se bo le dalo enkrat na teden v kakšen hrib. če se kdo hoče pridružit posadki, je več kot dobrodošel...
Aja, sicer pa tudi z mojim kolenom vse po starem - še vedno me boli, tako da tek avtomatsko odpade. Ker sem trmasta in ne morem bit pri miru pa zaenkrat še toleriram hojo navzdol. Aja, in ugotovila sem zakaj me v Peruju ko sem sestopala iz Machu Picchu in podobno ni bolelo koleno... razlog tiči v protibolečinskih tabletah, ki sem jih jemala zaradi prsta.... Sem pa napredovala - konec julija začnem s fizioterapijo :)
aja, letos spet enkrat tedensko odigram eno urco tenisa, in ja... čez 15 minut mam tenis... in ja, tud tam me včasih boli koleno ...
aja, in jutri v Poletu izide bojda ena moja reportaža iz severnega Peruja... tko da jutr še pred službo vsi obvezen obisk v trafiko po najnovejše Delo!

česa vse se jst ne lotim

Ta teden sem mela ene par zanimivih projektov...

- v nedeljo sem se udeležila delavnice, kjer smo ustvarjali reliefne jaslice iz gline --> super stvar, celo z izdelkom sem bila zadovoljna

- v torek smo uspešno odprli Linhrtovo zbirko, o čemer sem že pisala

- v sredo sem postala predsednica uprave novoustanovljene Ustanove/fundacije za razvoj Lipniške doline --> nekaj dvomov o prevzemu funkcije, ampak OK upam da bomo vsi skupaj uspešni in da bomo v naši dolini premaknili skrb za dediščino, kulturo in turizem z mrtve točke :)

- v petek sem v OŠ v Bohinju pripravila delavnico na temo Portugalske --> uživala sem! tako jaz kot mislim da tudi učenci 7b razreda. Glede na vse skupaj sem spet ugotovila, da sem morda zgrešila poklic. Ampak glede na to da v kratkem času odpotujem, se sedaj s tem ne bom pretirano ukvarjala. Morda pa najdem kako varianto združitve obeh ko se vrnem.

- in sedaj je sobota in že tretji dan me muči nek prehlad, ki se očitno še nima namena poslovit... beda...

Belopeška jezera, Tamar in Zelenci

Danes je bil še en čudovit dan. Tak ravno prav poleten. In spet sem ga zelo dobro izkoristila. Že zjutraj sem namreč napokala v avto mene in moje kolo. In sva šla... z avtom do Gozd Martuljka, potem pa naprej sama. Cilj: Belopeška jezera. Cilj je bil dosežen kar kmalu, vendar sem pričakovala nekoliko večja jezera ne pa dveh mlakuž, od katerih ena prav lepo zaudarja. Ma ja, vseeno je tam kar lepo, ampak to ve tud zelo velik Italijanov. Mislm ja sej vem, kako lahko na največji italijanski praznik jaz grem v Italijo in pričakujem da ne bo gužve? Ampak je bilo vseeno kar znosno. In seveda, kaja ne bi bila kaja če ne bi spet srečala znanih ljudi. Saj ne vem več al res poznam tolk ljudi al pač ravn slučajno vedno koga poznam? Na Jezerskem sem recimo srečala kolega iz časov, ko smo zavzeto spremljali in-line hokej in ga nisem videla že nekaj let. Danes pa sem pri jezeru naletela na znanca iz Radovljice.
Na poti nazaj sta mi pokazala krajšo pot skozi gozd s precej manj klanca in tako smo bili ena dve v Ratečah. Jaz seveda spet nisem imela dovolj, zato sem se jima le še zahvalila za bližnjico in jima zaželela srečno pot, sama pa jo mahnila navzgor proti Planici in naprej do Tamarja. In saj ne da sem patriot, ampak meni se zdi Tamar lepši kot belopeška jezera. Ne vem, nekak si mal bliže goram pa mi je bl fajn. :) In tudi tu je bilo ljudi polno in ja, spet sem nekoga poznala.

Na poti proti Kranjski gori sem se ustavila še v Zelencih in ja, tudi tam je zlo lepo in race so ful fotogenične. Bi kar pozirale :) ... in ja, tudi tu se je med tistimi 20 ljudmi našel nekdo, ki sem ga poznala...

prison break

Vsi tisti, ki do danes niste uspeli priti do nanizanke Prision break na ilegalen način, vam sporočam veselo novico: danes si lahko prvi del ogledate na pop tv.... Toplo priporočam vsem, ki vam je (ali vam je bil) všeč Lost in nasploh vsem, ki ne veste kaj bi počeli danes zvečer.

In da boste imele predvsem punce dodatno motivacijo, da zvesto sledite zgodbi o pobegu iz zapora, vam pokažem še nekaj slik o glavnem igralcu. Michael Scofield (v resniičnem življenju pa Wentworth Miller) je enostavno najboljši... tip da dol padeš ;) In da ta tipček ni samo lep ampak ima tudi kaj pametnega v glavi, boste videle v nanizanki. Mene je enostavno očaral....hehe... škoda k samo po tv...Vsi fantje ki sledite temule blogu pa: imate srečo da živi v Ameriki in da ga na naših ulicah ni možno srečati. Iščejo pa se njegovi približki, vizualni ali mentalni :)

... prepričajte se same...

končno...

... smo dočakali sneg...Glede na trenutni pogled skozi moje okno, bodo ta vikend razmere končno omogočale zimske radosti... JUHU!!!!! Kdo se gre kepat/sankat/delat snežaka???

apocalypto

V nedeljo se je spet zgodilo tisto, kar se mi zgodi vedno, ko grem pred obiskom telovadnice še na kak bolj družaben obisk: zaklepetam se, obsedim in ne grem nikamor več. Tako je bil v nedeljo zvečer namesto flyboxa na sporedu Mel Gibsonov 'Apocalypto'. Moram priznat, da je to eden boljših filmov, kar sem jih videla. Res vredno ogleda!
Ampak 'na žalost' sem kot antropolog in nekdo, ki je kraje, v katerih se zgodba dogaja že obiskal, našla tudi nekaj napak. O največjih napakah ne bom razlagala, ker morda potem ne boste tako zelo uživali v filmu, če boste vedeli njegov konec. Ampak na kratko: vsa zgodovinska dejstva se ne skladajo, arhitekturni slogi so pomešani in stavbe iz različnih arheoloških najdišč in časov so predstavljene v enem samem mestu. Da se vam Maji ne bodo zdeli tako zelo kruti, kot so prikazani v filmu, bi bilo pred ogledom filma dobro vedeti kaj o njihovi kulturi. Žrtvovanja pač niso bila stvar vsakodnevnih zadoščenj bogov in podobno. Film so zaradi teh in podobnih razlogov seveda skritizirali tudi ostali antropologi in arheologi, kar pa si lahko pogledate tukaj.
Vseeno pa je film odličen in kljub antropološkim in arheološkim spornostim si ga oglejte... in ni se vam treba pretirano ukvarjat s tem kaj je res in kaj ne... saj konec koncev je samo film. Še prej pa priporočam skok na tole odlično spletno stran .

prednovoletna Ljubljana

novo leto se približuje z atronomsko hitrostjo... Po nekajdnevnem letanju in bluzenju po Bledu in okolici, sem se včer zvečer napotila celo do Ljubljane... Na Prešercu je bil zvezda večera Giboni. Sej ne vem, al je v tiste pol ure, kar smo bili tam nekje v bližnji okolici špilal en in ist komad, al so njegovi komadu vsi enaki... Zato pa so bili na Ribjem trgu veliko boljši neki trubači... in tud kihano vino ni blo slabo, pa še grelnik smo si priboril... in mizo tud... hehe
Ma ja, in zdej me je končno prijela neka t.i. prednovoletna mrzlica... škoda, da mi ostaneta samo še 2 dneva veselega decembra...

prazniki, prazniki, prazniki...

čeprav še vedno ne duha ne sluha o pravem zimskem vzdušju, se novo leto neizbežno približuje, in z novim letom tudi redna zaposlitev... konec študentskih dni :(
Zato sem se odločila, da bom tale zadnji decembrski teden vzela še nekoliko 'po študentsko'. In k temu sodi bluzenje po bližnji in dalnji okolici in obilica dobre zabave. Glede na to, da se že od mojega diplomiranja dalje non stop nekaj dogaja, in mi je trenutno tole življenje v Sloveniji po dolgem času spet všeč, mi očitno kar ratuje. Danes se je jutranje drsanje (ja juhuhu... kako nor filing je blo spet stat na drsalkah... to morm definitivno pogosteje počet) razpotegnilo v nekaj malega opravkov (ja končno sem zamenjala vrečo slovenskih kovancev za 5 sit), sprehod do Hangarja, čaj, še en krog okrog jezera, kava, pica... in za zaključek domača medica...
... in dan se še ni končal ...

ps: če je še komu do podobnih 'aktivnosti', veste, kje me dobite ;)

naporna noč

izkazalo se je, da smo mojo diplomsko kar dobro zažurali... posledica: danes se mi nič ne da in sem nekam preveč utrujena... no ja, smrekco sem vseen uspela postavt (upam, da se mi jutri ne bo zdela preveč kriva), in darila sem tud nekak zavila (če bo kakšno mal bolj postran zavito... se opravičujem...) hehe

maček muri & muca maca

Slovenska glasba? mhm... ko me je kolega iz Brazilije vprašal po dobri slovenski glasbi sm bla kr mal v zadregi ker ne vem kaj bi se lahko kosalo z njihovo bossa novo in ostalo brazilsko glasbo (OK, priznam, tukaj gre za stvar okusa in sama tud nisem strokovnjak za glasbo in se z njo v bistvu razen tega da jo rada poslušam niti ne ukvarjam).

Med pregledovanjem zaloge slovenske glasbe v mojem predalu sem se spet srečala z legendarnim Mačkom Murijem. Ta glasba iz otroških let je še vendo ZAKON... morda še bolj kot pred 20 let :)
...

Muca maca je zaspanka
prava mačja parižanka
spala bi če bi se dalo
do večerje in še malo

...

Ko se noč spusti na mesto,
kdo hiti čez mačjo cesto?
To je strašni ropar Čombe,
ki nastavlja pasje bombe.

Za masko si zakriva lice
v šapah nosi pokalice.
Naj bo pošta ali banka
pri obeh je stalna stranka.

Muca in maca, mačka zvita,
pa ga zmeraj ulovita,
Čombe mora s prazno vrečo
za rešetke v mačjo ječo.

matr kok smo mi dobro musko poslušal k smo bli majhni :)

Mali Princ

Sej pozante Malega princa, tisto radovedno otroško bitjece ane? Kultna knjiga, ki jo enostavno MORATE prebrati. No jst sm že zdavnaj nehala šteti kolikokorat sem jo že prebrala (če ne cele pa vsaj po odlomkih). Nekaj dni nazaj sem jo spet prijela v roke in v njej našla citat, ki mu prej nikdar nisem posvečala pozornosti, oz. ga sploh nisem opazila.

'I shall have to put up with a few caterpillars if I want to see butterflies'

Pa sem mislila, da knjigo znam že na pamet... Očitno jo bom mogla še kdaj prebrat od začetka do konca in ne samo tistih najljubših delov o vrtnicah, vodnjaku in zvezdah :)