še en mesec!

evo, točno čez en mesec bom že nekje nad oblaki (ali pa ravno na katerem od letališč) na poti do Lime. JUPI!!!! Do takrat pa imam še možnost da tukaj uživam VD. Začetek sicer ni bil žurerski, bil pa je prijeten, tako precej na izi se je spontano zbrala skoraj vsa klapa, s katero sem poleti hribolazila. In bilo je prijetno, padel je tudi načrt za predviden današnji vzpon, ki pa je zaradi vremena prestavljena do nadaljnjega.
Sicer pa v preteklem tednu mi je končno uspelo it pogledat najnovejšo malo članico naše kamnogoriške klape, tako da se je število daril za novorojenčke zmanjšalo za eno. Neobiskan trenutno ostaja samo še en novorojenček, njegov paket pa še čaka na dostavo :)
Ta teden se je tudi ponovno potrdilo moje prepričanje, da manj ko se s stvarmi obremenjuješ, manj ko se sekiraš, bolj se vse na koncu izteče tako kot je najbolje zame. Včasih kar težko verjamem, kako nekje nenadoma pride priložnost, ki mi je pisana na kožo in ki je še boljša od tiste, ki sem jo morda zavrnila. Ja, v življenju je res tako, da moramo sprejeti tisto, kar nam ponuja, in verjeti, da se bodo pravočasno odprle možnosti, mi pa jih moramo samo zagrabiti. Saj veste, nič se ne zgodi brez razloga, vse ima nek smisel, pa če tudi ga takoj ne vidimo, samo verjeti moramo ;). Pa saj poznate moč misli. ;)