ah pa ta ura...

kaj se zgodi, če preveč žuraš in pozabiš prestaviti uro?
- namesto 5 ur spanja jih dobiš 4
- med spustom z vrha Jelovice opazuješ prebujanje sonca izza jutranjih oblakov - in to niti ni tako slabo :)
- v Radovljici začuda ni nič gneče... parkirišče popolnoma prazno :)
- mhm... nihče ne gre k maši... to je pa res čudno...
- ko prižgeš računalnik ugotoviš, da je ura 9 in ne 10, in da si na delovnem mestu eno uro prezgodaj
- pred službo imaš tako čas da v miru spiješ kavo (čeprav bi mi mnogo bolj koristila še ena ura več spanja)... potem ko najdeš lokal, kjer so ob nedeljah odprti ob tako zgodnjih urah :)
- najljubši radovljiški lokal je odprt... in tam ugotoviš, da nisi samo ti pozabil prestaviti uro... tudi natakarica je prišla na delo eno uro prezgodaj...
- in ob dejstvu, da je natakarica doma v istem kraju kot ti, se sprašuješ:
Kaj pa če le Kamna Gorica za 1 uro prehiteva svet?

jesen

joj kok je lepoooooo!!! ma se mi bo kr zmešal od tegale sončka in jesenskih barv.. pa tolk toplo... ja sej... in jaz kljub vsemu sredi dneva sedim za kopjutrom...eh ja... morm še prpravt neke stvari za večerni sestanek (ja, tud jst kdaj pa kdaj sestankujem) potem pa res šibnem.... trenutno pa nabiram ideje za dogajanje v kamni gorici prihodnje leto.... ma kdo kako idejo? očitno ne bo večjih novosti, ker inovativnost danes ni ravno moja svetla točka... mogoč mi pa pade kej na pamet med jesenskim sprehodom.... če ne drugega lahko naberem par fotk za kakšno foto razstavo - mogoč pa to niti ne bi bla tko slaba ideja ?... bom dala v program :) hehe

Christmas spirit...

Hja no, komej je prišla prava jesen (pa saj ne da sem vesela tega jesenskega vremena, ampak priznajte, tole pisano drevje in narava je pa fantastična), jst pa že kupujem novoletne čestitke... Ne, v bistvu samo delam reklamo. :) No OK no, pač dans so mene in moj fotič mal ponucal v VDC-ju - baje bodo sestavl skup internetno stran in seveda na njej ne smejo manjkati njihovi prodajni izdelki: obeski za ključe, brisače, rute, glineni palčki in posodice, svečke, posodice z dišečimi žajficami in punčke iz cunj, povštri, prti in slončki iz blaga. In posebna decembrska ponudba: obeski za jelko iz blaga in gline, voščilnice in vse zgoraj omenjeno z novoletno-zimskimi motivi. To, da je vse ročno delo mi verjetno ni treba poudarjati, in da je ves denar od prodaje namenjen odraslim s posebnimi potrebami. Tko da, če nimate ideje, kakšne voščilnice bi letos pošiljali, kaj boste obesili na jelko in kaj boste položili podnjo... in če bi bili pri vsem skupaj radi tudi malo dobrodelni... mogoče pa dobite kako idejo... :)
Jst sm si zaenkrat priskrbela obesek za ključe, zaenkrat še rožico, ampak jo bom skladno z letnim časom zamenjala s snežakom... ;)

jabolko & orehi

V sadovnjaku pod našo hišo je kup dreves: jablane, hruške, češnje, slive... In tam čisto na koncu, tik ob gozdičku, je v največji strmini en ogromen oreh. In ker se nam po napovedih starejših obeta dež (po treh dneh slane baje pride dež), sem zgrabila priliko in šla nabrat naš letošnji pridelek orehov - da priskrbim nekaj sestavin za potico :) Pa naj je ta oreh še tako ogromen, pretirano veliko orehov danes pod njim nisem našla. Sem pa zato med listjem in praznimi orehovimi lupinami našla eno lepo živo rdeče jabolko. S katere jablane je padlo mi ni jasno, vendar se mi nekako zdi da je tokrat 'jabolko padlo daleč od drevesa'. No, če že s potico ne bo nič, bomo pa mogoče delali štrudl (hehe... v resnici sem jabolko takoj pojedla ker je bilo preveč lepo da bi ga uporabla za štrudl).
Pa še to: če boste kdaj s palico drezali po listju (z namenom da recimo poiščete orehe), se ne čudite, če drugi mislijo, da iščete sevanje... :) me pa v bistvu zanima, kaj bi se zgodilo ko/če bi naletela na sevanje... mogoče bi se pa palca zlomila? :)

In ko smo ravno pri sadju: mami je danes iz trgovine prinesla mandarine!!! JUHU 'sezona' se je začela!!!

kratka razprava o rasah

No pa nadaljujmo z včerajšnjo uro zgodovine. Tokrat bomo govorili o človeških rasah. Ker sem antropologinja (no ja, skoraj), smatrajte vse spodaj navedeno za 100% resnično in strokovno.

Saj veste, da so v današnjem času pogoste strokovne razprave kaj je sploh rasa in ali ne bi bilo bolje tega termina kar izpustiti...blablabla... Tukaj vam torej povem enkrat in za vselej: na svetu je 7 ras:
- Nordijsko-arijska
- Mediteransko-arijska
- Semitsko-hebrejska
- Aziatska
- Ameriška
- Afriška
- Avstralska
Prilagam vam nazoren prikaz te delitve, s predstavniki posameznih ras, da vam bo šla lažje v glavo. Saj vidite kje smo mi kajne? Da pomagam: mi smo člani mediteransko-arijske rase in smo čisto na vrhu: temnolasi, ponosni in svobodni.

Tako torej stvari stojijo in zapomnite si enkrat za vse večne čase, da moramo svojo raso ščititi pred križanjem z drugimi rasami!

p.s.: Pazite se predvsem indijancev s perjem :)

Viri in literatura: Le principali razze umane, plakat v Bolnišnici Franja, avtor, leto izida in založba neznani.

A ne verjamete?

Franja in idrijski žlikrofi

Dobro jutro Jure!

Ja no, sej tud vsi ostali lepo pozdravljeni, ampak tokrat sem Juretu obljubila, da ga bo v ponedeljek zjutraj, ko bo spet surfal po netu na mojem blogu čakal en post, v katerem bo dejansko tudi nekaj teksta (hja eni so res zahtevni). In evo, Jure se je za tole objavo prav posebej potrudil, saj je delni krivec za njegovo vsebino.

V soboto zjutraj, no ja, ni bilo več jutro, ker se je ura že pošteno nagibala k poldnevu, ampak u glavnm: takoj ko smo vstali, smo se z Darjo in Juretom (ja, mi trije smo najboljši par) odpravili proti Cerkljansko-Idrijskemu hribovju. Cilj: Bolnišnica Franja

Vreme sicer ni bilo ravno najbolj sončno, ampak zato smo se še toliko bolj razveselili vsakega sončnega žarka, ki je občasno posijal izza oblakov. No pa pustimo vreme, saj nismo šli na izlet zaradi vremena. Naš cilj je bil preprost: izkoristi dan, ne oziraj se na vreme. In mislim da nam je kar lepo uspelo.

Bolnišnica Franja (ime je dobila po dr. Franji Bojc Bidovec) je obratovala med decembrom 1943 in majem 1945 v soteski Pasice v bližini Cerkna. V tem času se je v njej zdravilo 522 ranjencev in še okoli 480 v njenih dislociranih enotah.

A koga kaj boli?





Ah, pa ta naš Joško...


Zaradi tehničnih težav, bomo z uro človeške zgodovine nadaljevali jutri.

Sedaj pa nadaljujmo z našim potepom:

Po prebijanju skozi sotesko Pasice smo postali pošteno lačni... ampak naš načrt se s Franjo ni končal... Idrijski žlikrofi!!!! Skočimo torej še v Idrijo na kosilo, hitro najdemo dobro gostilno z božanskimi žlikrofi z jurčki...mnjami. Siti in zadovljni pa za konec še na Grad Gewerkenegg v Idriji, ki pa smo si ga ogledali samo od zunaj. Za muzej ni bilo časa, ampak sej... Imam vsaj dober razlog da se vrnem na žlikrofe :)

Pa lep dan vsem skupaj!

Mali Princ

Sej pozante Malega princa, tisto radovedno otroško bitjece ane? Kultna knjiga, ki jo enostavno MORATE prebrati. No jst sm že zdavnaj nehala šteti kolikokorat sem jo že prebrala (če ne cele pa vsaj po odlomkih). Nekaj dni nazaj sem jo spet prijela v roke in v njej našla citat, ki mu prej nikdar nisem posvečala pozornosti, oz. ga sploh nisem opazila.

'I shall have to put up with a few caterpillars if I want to see butterflies'

Pa sem mislila, da knjigo znam že na pamet... Očitno jo bom mogla še kdaj prebrat od začetka do konca in ne samo tistih najljubših delov o vrtnicah, vodnjaku in zvezdah :)

Jst pa nekam grem :)

KONČNO!!!! In ni mi še čist jasno zakaj in kako in od kod mi čez noč ta ideja ... Vse se je začelo slabih 24 ur nazaj tako nekako: 'Jaz bi pa nekam šla.... kamorkoli...' In po pregledovanju nizkocenovnih letalskih prevoznikov je padla tudi destinacija (ki je tudi sicer že zelo dolgo na seznamu mojih najljubših) - DUBLIN!!!

polna luna

... in jst sm se šla ob zaključku delavnega tedna in začetku prav takega vikenda malo sprehajat... ...moonlight...
Kamna Gorica by night

fence n'roses

squash

That was fun :)
Who wants to be the next?

mogoče je pa res vsaka stvar za nekaj dobra

Že ene dva tedna se spravlam na prvo letošnjo uro pumpa, pa zaenkrat neuspešno. Najprej nisem imela karte, potem sem pozabila doma hlače, enkrat nisem imela leč (in seveda moj izgovor, da brez leč nič ne vidim, z očali pa ne morem dobr delat, je bil takoj pri roki). No danes, ko mi je vse to uspelo cel dan prevažati v avtu da bi ja lahko takoj po službi šla na pump sem pa prišla v telovadnico eno uro prezgodaj, ura pumpa pa je bila itak polna. Sem se lahko samo še napisala na seznam za petek in odšla domov, slabe volje ker je moja rekreacija spet šla po gobe in ker bi se tako zelo rada vsaj malo zmigala pa očitno mi to ni namenjeno... ampak pazi to, 10 min kasneje me pokliče kolega, ki je v zadnjem hipu ostal brez soigralca za squash... In zaradi smešnega spleta okoliščin sem si pač rekla: 'OK, očitno mi je tale squash dons res namenjen' (definitivno bolj kot pump). In tako bom danes prvič v življenju (če odštejem tisto eno uro brezveznega nažiganja ene dve let nazaj) igrala squash. Rezultat pa sporočim naknadno...