mogoče je pa res vsaka stvar za nekaj dobra

Že ene dva tedna se spravlam na prvo letošnjo uro pumpa, pa zaenkrat neuspešno. Najprej nisem imela karte, potem sem pozabila doma hlače, enkrat nisem imela leč (in seveda moj izgovor, da brez leč nič ne vidim, z očali pa ne morem dobr delat, je bil takoj pri roki). No danes, ko mi je vse to uspelo cel dan prevažati v avtu da bi ja lahko takoj po službi šla na pump sem pa prišla v telovadnico eno uro prezgodaj, ura pumpa pa je bila itak polna. Sem se lahko samo še napisala na seznam za petek in odšla domov, slabe volje ker je moja rekreacija spet šla po gobe in ker bi se tako zelo rada vsaj malo zmigala pa očitno mi to ni namenjeno... ampak pazi to, 10 min kasneje me pokliče kolega, ki je v zadnjem hipu ostal brez soigralca za squash... In zaradi smešnega spleta okoliščin sem si pač rekla: 'OK, očitno mi je tale squash dons res namenjen' (definitivno bolj kot pump). In tako bom danes prvič v življenju (če odštejem tisto eno uro brezveznega nažiganja ene dve let nazaj) igrala squash. Rezultat pa sporočim naknadno...