Cienfuegos - Trinidad
O Cienfuegosu sem vam nekaj ze pisala, ampak se enkrat najbolj glavno: simapticno mestece, kjer ni veliko turistov, tudi ne poka po sivih od raznih muzejev in ogledov v samem mestu. Ima pa nekaj odlicnih stvari - odlicna lokacija za skok na plazo in odlicna zabava ter ljudje. V mestu sem se imela res fajn. En dan sem sla na izlet v park El Nicho. gre za reko v gorovju Escambarray. Tolmuncki, slapovi, brzice... ful lepo, obdano z zelenim gozdom, ze pot do tja pa prava adrenalinska voznja. najprej eno uro v kombiju, kar je pravi luksuz, potem pa eno uro po zrukani cesti na tovornjaku z dvema lesenima klopema ob straneh. Ampak ob poskakovanju smo obcudovali razgled in tudi to je bilo fantasticno. El Niche me je prav tako prijetno presenetil, za piko na I smo se okopali v dveh tolmunckih in voda, ki je imela 20 stopinj, je bila zame po prvem soku cist OK, med tem ko je za Kubance seveda popolnoma nesprejemljivo, da bi se spustili vanjo.
Ugotivla pa sem, da ce bi se kaj takega nahajalo v Sloveniji, bi drle tja gore ljudi in prav gogtovo bi bili canyoningi najbolj popularni. No na sreco temu tukaj ni tako in vse skupaj izgleda se zelo nedolzno.
Vceraj sem sla spet na plazo, isto kot zadnjic ampak nastanila sem se na drugem koncu in neverjetno kako topla je bila tam voda. za moj okus cist prevec, ampak bilo je pa vsen fajn.
Aja, in Cienfuegos in zabava - fantasticno. Kubanci plesejo podnevi, ponoci, v ponedeljek in v nedeljo. Povsod, kadarkoli, otroci in mladina... vsi vse povsod.... Tako da zabave v Cienfuegosu res ni manjkalo, v bistvu se je bilo tezko odociti kam sploh iti na ples ali pa samo pozlusat kubansko glasbo.
Vse bolj tudi spoznavam pravo Kubo, tisto, ki jo je vzpostavila revolucija. In neverjetno, kako si ljudje zaupajo, kako si vse delijo, kako se imajo v bistvu prav fajn.
Trinidad, kjer sem se znasla danes, pa je nekaj povsem drugega kot Cienfuegos, pa ceprav le 80 km stran. Trinidad je sicer cudovit, hisice so enkratne v pisanih barvah, galsba prav tako odmeva po ulicah, sem pa tu tudi prvic kar sem na Kubi videla pravo turisticno trznico in prvic se dogaja, da domacini dobesedno skacejo okrog vsakega turista, ki ga vidijo, in prosijo za denar, za bombone, za kulije... cist tu mac in vsi bi samo nekaj radi imeli, kar mi je v popolnem nasprotju s tem kar sem dozivela do sedaj. In tega res ne maram. Razumem, da nekdo, ki ga fotografiras, zeli placilo, ampak da postavijo se celo ceno, in sicer 1 CUC (skoraj 1 E) je pa mal tu mac, se posebej ce vem, da oni v svojih restavracijah za ta denar lahko jejo kosilo. In ce vsakemu, ki pride mimo in prosi nekaj das, bi v dveh dneh bankrotirala oziroma zanje zaravila vec kot za prenocisce.
Ugotivla pa sem, da ce bi se kaj takega nahajalo v Sloveniji, bi drle tja gore ljudi in prav gogtovo bi bili canyoningi najbolj popularni. No na sreco temu tukaj ni tako in vse skupaj izgleda se zelo nedolzno.
Vceraj sem sla spet na plazo, isto kot zadnjic ampak nastanila sem se na drugem koncu in neverjetno kako topla je bila tam voda. za moj okus cist prevec, ampak bilo je pa vsen fajn.
Aja, in Cienfuegos in zabava - fantasticno. Kubanci plesejo podnevi, ponoci, v ponedeljek in v nedeljo. Povsod, kadarkoli, otroci in mladina... vsi vse povsod.... Tako da zabave v Cienfuegosu res ni manjkalo, v bistvu se je bilo tezko odociti kam sploh iti na ples ali pa samo pozlusat kubansko glasbo.
Vse bolj tudi spoznavam pravo Kubo, tisto, ki jo je vzpostavila revolucija. In neverjetno, kako si ljudje zaupajo, kako si vse delijo, kako se imajo v bistvu prav fajn.
Trinidad, kjer sem se znasla danes, pa je nekaj povsem drugega kot Cienfuegos, pa ceprav le 80 km stran. Trinidad je sicer cudovit, hisice so enkratne v pisanih barvah, galsba prav tako odmeva po ulicah, sem pa tu tudi prvic kar sem na Kubi videla pravo turisticno trznico in prvic se dogaja, da domacini dobesedno skacejo okrog vsakega turista, ki ga vidijo, in prosijo za denar, za bombone, za kulije... cist tu mac in vsi bi samo nekaj radi imeli, kar mi je v popolnem nasprotju s tem kar sem dozivela do sedaj. In tega res ne maram. Razumem, da nekdo, ki ga fotografiras, zeli placilo, ampak da postavijo se celo ceno, in sicer 1 CUC (skoraj 1 E) je pa mal tu mac, se posebej ce vem, da oni v svojih restavracijah za ta denar lahko jejo kosilo. In ce vsakemu, ki pride mimo in prosi nekaj das, bi v dveh dneh bankrotirala oziroma zanje zaravila vec kot za prenocisce.
Oznake: potepanja
0 Comments:
Objavite komentar
<< Home