dezevno...

dez... ze cel dan dezuje... res fantasticen dan za ogled rimskega mesta Jerash. amapk glede na to, da sem morala biti popoldan ze v Amanu, kjer naj bi ob treh popoldan na avtobusni prevzela pozabljen anorak.

Zjutrej sem torej z deznikom, ki so mi ga prijazno posodili v hotelcku, odcofotala proti rusevinam. Po nekdajem mestu Geras z dznikom v eni roki in fotoaparatom s sposojenim `raincoverjem` v drugi sem se sprehajala mimo rusevin, medtem ko so na zelenem travniku cvetele rumene pomladanske rozice... verjetno so bile tam da so nadomestile sonce na nebu.. o njem namrec ni bilo ne duha ne sluha.

popoldan sem pa krenila proti Amanu.. direkt na avtobusno postajo kjer seveda ne duha ne sluha o mojem anoraku... potem v hotel, poklicem se enkrat soferja.. jutri jutri... ob 10 dopoldan sigurno.... ok.. bom torej jutri se enkrat poizkusila sreco...

medtem pa zunaj se vedno dezuje...

in jaz komaj cakam...



ne, ne! ne da grem domov...

komaj cakam da spet stopim na ulice DAMASKA!!!!! jutri jutri ce bo vse po sreci!!!