Dead Cities & Aleppo

... medtem ko v internet kafeju cakam, da mi `sef` sprazni polno kartico fotografij, se spet malo spomnim na moj blog...

Kot receno smo se vceraj z mednarodno druscino odpravili na izlet v okolico Aleppa. Najprej zgodaj zjutraj do trdnjave Simeon, in ker smo bli zjutraj cist prevec pridni smo bili tam eno uro preden se trdnjava sploh odpre... ker se nam ni dal ravn stat pred vrati, smo sicer naredil en krog okol obzidja in z visine pokukali za ogromne zidove, potem pa smo se napokali nazaj v nas modri kombi (s soferjem seveda) in krenili proti mrvtim mestom nekoliko juzneje. Vmes obvezen pit stop za kavo in ze smo vijugali po ozki cesti mimo nasadov oliv. Prvo `Mrtvo mesto` me je cist navdusilo... pokrajina me je skor spominjala na nas kamniti kras, polja oljk, ampak tukaj so med temi oljkami na rdeci prsti se kupi ogromnega kamenja, in ne le majhne kamnite ograde. in ti kupi kamenja ponekod se vedno stojijo tako kot so jih pred stoletji postavili bizantinci... cela mesta, ki so nekoc zivela, potem pa bila iz nepojasnjenega razloga zapuscena in danes rusevinam druzbo delajo oljke, koze, ovce, kaksen domacin in seveda turisti. Neskoncna mesta, kjer bi lahko taval in taval. Drugo tako mesto je se nekolk bolj ohranjejno, ali pa samo tako izgleda glede na to da je urejeno, da med stavbami ni nasadov oljk, da so poti urejene in postavljene celo informacijske table. nekdanja gostilna, cerkev, terme... kar predstavljala sem si dogajanje pred stoletji, tisocletji... kamnite hise in med njimi ozke ulice, ki se vzpenjajo na hrib, trgovci na majhnem trgu, bogata druzina, ki je prebivala v veliki nadstropni stavbi na vrhu hriba, pa gostilna, kjer so v zadnjem prostoru konji cakali svoje gospodarje... med sedenjem na enem od tistih nestetih kamnov, ko me je grelo `pomladasko` sonce, sem domisljiji res pustila, da je ustvarila svojo zgodbo preteklosti :)
zadnji kraj je bil Apamea, sicer precej podobna Palmyri, ampak z veliko ve ohranjnimi kolonami stebrov, ampak zato toliko manj ohranjanih stavb iz helenisticne dobe.

Danes sem se predvsem sprahajala po Aleppu, ker imam to smolo, da so v torkih vse stvari *citadela (utrdba) in nekaj `muzejev` zaprti, bom tu ostala se jutri, da si pogledam se to. Danes pa sem zato najprej naletela na labirint cudovitih, takrat se praznih ulic, na nekdanjo madraso, kjer se ucenjaki se vedno s Koranom v rokah sprehajajo med stebri in se citate ucijo na pamet, popoldan pa sem dobila povabilo v se eno mosejo... 85 let staremu muslimanu z dolgo belo brado, debelimi ocali in belo cepico na glavi pac nisem mogla reci ne... sele kasneje sem ugtovila, da je bil tisti mladenic s prav tako kapico in dolgo sivo haljo mujezin, ki se je po klepetu povzpel po stopniscu in odpel klic k molitvi... moseja se je pricela polniti in mene so s dolgo haljo (kar je za turistke obvezno) in ruto na glavi `skrili` v zadnji del moseje. ampak do konca vseeno nisem pocakala, ceprav sem dobila tudi povabilo na vecerjo... ce bi tukaj sprejela vsa povabila na caje, kave, domove, klepete v parku bi pac ostalo samo pri tem in v bistvu potem ne bi mela sploh casa karkol drugega pogledat.

evo, upam da so fotke gotove.. ampak videli jih boste pa vsen seleko se vrnem...