Damascus, Syria
... wiiiii.. pocas zgleda da dojemam da sem spet na poti...
Sirija, Damask.. trenutno sedim v enem kofi shopu, tipkam na laptop Italijanke, ki se je danes popoldan porocila s Sirijcem... in zvecer imamo vecerjo v hisi, katere lastnik je ta Siriijec... ok, kako sem pristala v hisi, polni Italijanov, ki se tu ucijo Arabscino? na letaliscu v Istanbulu me je pred vkrcanjem na letalo ogovoril nek tip, lastnik turisticne agencije v Damasku... po nocnem pristanku v Damascu se je izkazalo, da ima njegov brat hiso, v kateri oddaja sobe turistom in studentom. Prvo noc so me gostili brezplacno, potem pa sem se zaradi prijaznosti in 'dobrega spirita' odlocila kar ostati dva dni v krogu treh Italijank in enega profesorja zgodovine in arheologije iz Buenos Airesa.... svet je majhen, Damask pa cudovit.
Danes sem se predvsem zgubljala po ulicicas starega mesta. Navdusile so me cudovite disave zacimb, posusenega cvetja in dobrot na trznicah, uzivala sem ko sem se namenoma izgubljala v ozkih prehodih, ulicicah in ulicah... super super supeer... tavala sem brez cilja in konca, isckala koticke, ki so me navdusevali in mi lepsali trenutke, bosa sem z ruto na glavi pred eno od malih mosej cepela na perzijski preprogi in opazovala dogajanje. samo oazovala. V najvecji in jnabolj fantasticni moseji v mestu sem na marmornih ploscicah velikega notranjega dvorisca opazovala otroke, ki lovijo balon, ze v naslednjem trenutku pa pred menoj naredi mimohod skupina starejsih domacink, ogrnjenih v crna pregrinjala.... in ne morem drugega kot da sem enostavno vesela v tistem trenutku, na tistem kraju, s soncem obsijanimi arkadami nad menoj, nad njimi pa modro pozno popoldansko nebo.
in potem spet mimo vseh trznic in trgovinic, pa delavnic, kjer s ponujenim kozarcem caja opazujem gospoda pri brusenju nozev...
Ja, fantasticno je in Sirija je bila za umiritev pravi kraj. Kljub dnevnemu hitenju in mnozici ljudi na ulicah.
ja, jst mislim da se bom mela lepo tele tri tedne...
Toliko na hitro, ker sem ob druzbi za mizo mal asocialna... sam tolk da vas ne bo skrbelo zame ;)
Sirija, Damask.. trenutno sedim v enem kofi shopu, tipkam na laptop Italijanke, ki se je danes popoldan porocila s Sirijcem... in zvecer imamo vecerjo v hisi, katere lastnik je ta Siriijec... ok, kako sem pristala v hisi, polni Italijanov, ki se tu ucijo Arabscino? na letaliscu v Istanbulu me je pred vkrcanjem na letalo ogovoril nek tip, lastnik turisticne agencije v Damasku... po nocnem pristanku v Damascu se je izkazalo, da ima njegov brat hiso, v kateri oddaja sobe turistom in studentom. Prvo noc so me gostili brezplacno, potem pa sem se zaradi prijaznosti in 'dobrega spirita' odlocila kar ostati dva dni v krogu treh Italijank in enega profesorja zgodovine in arheologije iz Buenos Airesa.... svet je majhen, Damask pa cudovit.
Danes sem se predvsem zgubljala po ulicicas starega mesta. Navdusile so me cudovite disave zacimb, posusenega cvetja in dobrot na trznicah, uzivala sem ko sem se namenoma izgubljala v ozkih prehodih, ulicicah in ulicah... super super supeer... tavala sem brez cilja in konca, isckala koticke, ki so me navdusevali in mi lepsali trenutke, bosa sem z ruto na glavi pred eno od malih mosej cepela na perzijski preprogi in opazovala dogajanje. samo oazovala. V najvecji in jnabolj fantasticni moseji v mestu sem na marmornih ploscicah velikega notranjega dvorisca opazovala otroke, ki lovijo balon, ze v naslednjem trenutku pa pred menoj naredi mimohod skupina starejsih domacink, ogrnjenih v crna pregrinjala.... in ne morem drugega kot da sem enostavno vesela v tistem trenutku, na tistem kraju, s soncem obsijanimi arkadami nad menoj, nad njimi pa modro pozno popoldansko nebo.
in potem spet mimo vseh trznic in trgovinic, pa delavnic, kjer s ponujenim kozarcem caja opazujem gospoda pri brusenju nozev...
Ja, fantasticno je in Sirija je bila za umiritev pravi kraj. Kljub dnevnemu hitenju in mnozici ljudi na ulicah.
ja, jst mislim da se bom mela lepo tele tri tedne...
Toliko na hitro, ker sem ob druzbi za mizo mal asocialna... sam tolk da vas ne bo skrbelo zame ;)
posted by kaja @ 17:07
0 Comments:
Objavite komentar
<< Home