Petra

waaaaw.... sej sploh ne vem kaj naj napisem, ampak tale Petra je zakon! pa ne govorim le o tistih znamenitih kamnitih fasadah ampak o kanjonih, soteskah, vzponih po stopnicah s fantasticnimi razgledi po gorah... skala skala skala... v vseh moznih barvah, rumena, oranzna, siva, bela. ne vem od kod sem crpala energijo ampak kar skakala in letela sem po vseh tistih cudovitih stopnicah in skalah obsijanih s soncem, nad menoj pa neskoncno modro nebo. jutranje vstajanje se je splacalo ker sem res lahko dozivela nekaj tiste tisine in miru preden so prihrumele gruce turistov. mir v vrtincu skal, in na vrhu pri enem od temljev, ko se vedno znova zaves da je svet cudovit!
res sem cist navdusena nad temi skalami v Petri, mi je kar mal zal da si nisem zrihtala karte za dva dni. Jutri tako odhajam v Wadi Rum, se eno baje fantasticno pravljicno pokrajino, kjer bom dva-tri dni odrezana od sveta... upam da malo bolj v miru da koncno ujamem nekaj puscavskega miru. Petra je pac polna turistov, polna Beduinov. Ampak proti BEduinom nimam cisto nic. so cist simpaticni, komunikativni in kuhajo najboljsi caj. Tako da sem z veseljem danes klepetala z zenicami, z njihovimi hcerami, s sinovi in mladimi fanti, ki kruh sluzijo s prevazanjem turistov na svojih oslih. Ravnokar me ena taka skupinica skupaj z nizozemskim sopotnikom caka v lokalu na drugi strani ulice da gremo nekam v mir gledat zvezde in zakurt taborni ogenj...wiiii....
aja, in se ena lepa o Beduinih, ad si boste mal bolj predstavljali kdo so>

Strong as a desert,
soft as a sand
moves like a wind
forever free!

Ja, res se majo cist fajn in uzivajo tudi tisti, ki se vedno prebivajo v jamah - ti se imajo verjetno se najbolje, s spanjem na prostem, ko je nad njimi res samo neskoncno nebo posuto z zvezdami in okrog njih vrhovi gora...