Salinas

Salinas... evo, zdej sm se pa dokoncno prepricala da je Ekvador ena ful lepa drzava in ljudje ful ful prijazni. Na Salinas sem naletela cist slucajno, ze na zacetku poti po Ekvadorju mi je nekdo omenil da imajo tam zelo zanimiv sistem ekonomije, in da je tud lepo, pa sm si rekla ok, grem pogledat. In tako sem v cetrtek pristala najprej v Garandi, od tam pa me je kar en privat avto pobral na avtobusni postaji in me skupaj s se par potniki zapeljal skozi zeleno dolino do vasi na koncu, pod skalo. Ze voznja je bila ful zanimiva, z enim kupom stosev v avtu, dve sopotnici, ena domacinka, ena primozena, sta mi vztrajno govorili, da v Salinasu bom nasla svojo 'media naranja' (kaj to pomen pogruntajte sami) in ostala tam. Sama vas sicer ni lih nic tako zelo posebnega, je pa vse okoli nje res fantasticno. Navdusile so me tri stvari: zelena dolina, ljudje in organizacija ekonomije. Vse to verjetno vpliva na prijetno, prijateljsko razpolozenje kjer koli si in kamor koli gres. Po oklici sem malo hodila, enkrat pa sem sla jahat konja in je blo res fajn. Ljudje, vecinoma sem bila sicer v stiku z mladimi, ampak res prav vsi po vrsti so ful ful prijazni. V hotelu, kjer so bili zaposleni samo mladi, je bilo ful fajn, cetudi je zunaj obcasno dezevalo in je bilo mraz, smo se greli ob odprtem kaminu, filmih in zanimivih debatah, dokoncno pa je blo treba izpraznt tud mojo zalogo brinjevca. Salinas pa soje sicer v Ekvadorju poznan predvsem po svoji ekonimiji. Zadeva je sicer mal zakomplicirana, ampak zelo priblizno in zelo na kratko: Velika vecina ekenomije in podjetij je v skupni lasti vseh prebivalcev. Imajo manjse tovarne, v katerih izdelujejo predvsem izdelke iz kmetijjskih proizvodov (sirarna, cokolade,trgovina z rocno pletenimi izdelki, mesnica...) in precej izdelkov gre direktno v izvoz. Vse je brez pravega lastnika, vkljucno s hotelom, turisticno pisarno, po novem imajo tudi velik prostor za kompost. Zaposleni imajo sicer fiksno placo, ampak o tem, kam bodo vlozili presezke, se odlocijo na nekaksnem letnem obcnem zboru, na katerega so vabljeni vsi prebivalci vasi. Stvar dejansko funkcionira odlicno.
Prvotni namen je bil, da v Salinasu ostanem en dan oziroma eno noc, plan se je kmalu spremenil v dve noci, se malo kasneje pa v tri. Razlogov je bilo vec. Eden seveda ta, da sem se tam pocutila odlicno, se vecji razlog pa verjetno ta, da so v soboto fantje organizirali Paleo de gallos ali po nase petelinji boj. Petelinji boji so sicer zelo pogosti v andskih dezelah, in to sem si res zelela videti, pa mi do sedaj ni uspelo. V soboto sem imela zadnjo priloznost in izkoristila sem jo. In ta priloznost je bila tudi najboljsa. Ne samo, da je bil boj zelo lokalen, ampak sem poznala nekaj lastnikov petelinov. Zadeva je sicer za vidt zlo zanimiva, ampak kruta. Dva petelina, ki sta si enaka po velikosti in tezi opremijo z veliko spico na tacah, nato pa spustijo v mali ring.... petelina se zakajata en v drugaga 10 minut ali toliko casa, dokler eden ne oblezi, hudo ranjen ponavadi. Pogled na okrvavljene peteline men ni bil ravn najbolj prijeten, ampak tisti tipi in mozje ki to gledajo pa prav uzivajo (vkljucno z otroci). Zraven seveda padajo stave, denar krozi iz rok v roke, ljudje navijajo, ce pa slucajno kaksen petelin oblezi, pa pac, skoda, bomo pa jedli juho... V glavbnm gre za veik dogodek o katerem se govori dolgo prej in dolgo pozneje. Res so kruti... ampak vsen, se je splacalo ostat se en dan dlje v Salinasu. Zvecer po bitki smo se zadnjic sli vn. Aja, in punce, v Salinasu je odstotek mladih fantov precej visji od deklet, in nekateri mladi fantje zelo dobro izgledajo. Poleg tega tukaj ne velja ekvadorska norma, da ima tip pri 25 letih ze 3 otroke. Tako da, ce vas pot zanese v Ekvador, pejte prevert same, jaz pa svoje 'medio naranja' tam vseeno nisem nasla.