kaja

SPREAD YOUR WINGS - FOLLOW YOUR HEART

petek, februar 29

Cuenca, EKVADOR

Evo, po skorajda dveh mesecih pohajanja sem prispela v Ekvador. Za preckanje meje sem si izbrala na splosno sicer precej odrocno varianto, ampak glede na to, da sem startala v Chachapoyasu, v hribovitem severnem Peruju, je bilo to vseeno blize kot po bolj obljudeni poti po obali. No skratka iz Chachapoyasa sem sla v Jaen, od tam pa po slabi, blatni, luknjasti cesti do San Ignacia. Od San Ignacia sem se naslednji dan zjutraj odpravila po se bolj razriti cesti do meje v La Balsi. Z avtom do meje, emigracija iz Peruja, pes preko mostu, imigracija v Ekvador, tam pa so mi povedali, da naslednji bus v najblizje 'mesto' odpelje sele cez dve uri. Pac, nimas kaj, spet sem bila obsojena na dve uri cakanja sredi nicesar, ampak s knjigo in posedanjem ob reki je prav hitro minilo. Od meje do 'mesta', tam pa spet cakat bus do koncne destinacije, Vilcabambe, od koder me je locilo se 6 ur voznje z busom. Na sreco takole med cakanjem vedno naletis na kakega popotnika, ki gre v tvojo smer ali pa ravno obratno, izmenjas par informacij in takoj lazje pocakas. Na cilj sem prispela ob 10 zvecer, zavila v prvi hostal, ki je bil sicer svinsko drag, celih 9USD (!!!!). Ampak Vilcabmba ima pac zrihtane hostle, in tak je bil tud ta... nov hostel, z zelenim vrtom v sredi, in 'dormitoriji' s tremi postlami, pa bazen, pa masaze... ni da ni... ko bi vsaj naslednjega dne sijalo sonce... Vilcabamba je sicer pribezalisce starih popotnikov, ki jih je kraj med hribi tako navdusil, da so ostali tukaj, baje naj bi tu doamcini ziveli prek 100 let zaradi dobre klime. Ker je celo noc dezevalo in tudi naslednjega jutra, sem se se isti dan spokala naprej proti Cuenci, poleg tega mi bilo vsec da sem mogla s sefom hostla kontaktirat v anglescini...

Ze na busu sem srecala svicarko Nadine, ki se je nekaj tednov v Cuenci ucila Spanscino, sedaj pa se bo lotila iste poti kot jaz: Ekvador, Peru, Bolivija, samo malo obrnjeno bo vse skupaj. Cuenca je rpav rpijetno mesto, njen center je na UNESCOvem seznamu kulturne dediscine. V Ekvadorju je najbolj poznano po klobukih, ki jih mi poznamo kot 'Panama hat'. Pa da vas takoj opozorim, da ti klobuki iz slame niti priblizno niso iz Paname, ampak izvirajo iz Ekvadorja in rastlina, iz katere pridobivajo slamo uspeva smo v Ekvadorju. Ime Panama hat pa zgolj zato, ker so jih prek Paname uvazal v Evropo. Danes sem bla seveda v eni izmed tukajsnjih 'tovarn' teh klobukov. Cene pa se gibljejo od 15 USD za take obicne do 400 USD za najbolj fino pletene. Ampak vseeno pa Cuenca je mesto, mene pa trenutno bolj vlece na podezelje, tako da jutri se odpraviva skupaj z Nadine na podezelje, sicer samo na dnevni izlet, pa vendarle...
Aja, pa se to: v Ekvadorju se zdi, da je vse obrnjeno narobe: vrata se zaklepajo v drugo smer kot smo vajeni, elektricne vticnice so ameriske, pipa se odpira v kontra, in se dolarje imajo... ampak je pa tud vse veliko bolj urejeno in cisto kot v Peruju, soferji ne divjajo kot nori ampak imajo celo semaforje, in ja... tud standard je vidno boljsi, nekolk visje pa na mojo zalost tudi cene.

Oznake:

0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home