Ekvadorska selva drugic

Tudi drugi potep v Amazonijo je bil stvar zase. Z Nadine sva odsli direkt iz Puyota v Teno, od tam z busom kaksno uro in pol po makadamski 'cesti' skozi selvo. Pri znaku 'turismo communitario Runai Whasi' sva izstopili in pes do reke za ovinkom. Tam naju je cez kakih 5 minut pobral kanu, s katerim smo se odpeljali do bliznjega naselja cabañ. Cabaña, v kateri sva domovali naslednji dve noci je bila kar luksuzna, OK, elektrike in vroce vode pac ni bilo (ampak kdo to rabi sredi jungle), imeli pa sva prave postelje, kopalnico in ful prostora. Za 4 cabañe je skrbela druzina, ki je tudi sama zivela v najvecji izmed cabañ. Vsi 4 sinovi, se posebej mlajsi trije in dve majhni sestrici so bili prav res posrceni. Smo se sli skrivat kulije, pa mal smo se ucili Kichwa in Spansko (Kichwa sem itak takoj pozabila). Dva dni sva jedli kot kralja, odlicno Ekvadorsko hrano, pri kateri ne manjka predvsem banan na vse nacine: pecene, ocvrte, posusene, pa kremna juha iz banan...mnjami; Vmes sva si sli pogledat AmaZOOniko, v katerem skrbijo za zivali, ki v bistvu sodijo v tropski gozd, ampak so udomacene pa so se jih lastniki navelical, potem pa jih prinesejo sem, tuki pa jih skusajo vsposobit z ponovno zivljenje v tropskem gozdu. Naslenji dan sta naju najstarejsa dva sinova odpeljala na krajsi obhod skozi selvo, do ogromne ceibe, popoldan pa smo sli v vas na drugi strani reke. Je blo ful zanimivo vse skup, po vecerji pa se na res kratek nocni sprehod skozi selvo. ko ze mislis, da so ti pokazal vsako zanimivo drevo in vsako zdravilno uporabo, pri naslednjem sprehodu ugotovis, da v bistvu se nic ne ves. Ponoci pa je selva spet nekaj povsem drugega. vseh milijon insektov in pticev, ki se oglasajo z vsakeg drevesa, en velik orkester vse naokoli. Ful dobr, v cisti temi pa kar malo scary. Znebila sem se vseh kulijev in svincnikov, in ko sem prisla naslednji dan dopoldan pogledat solo, sem opazla ene dva otrocka, ki sta med odmorom letala naokol z novim kulijem. Glede na to, da kulijev is Slovenije nimam vec in da se odpravlam se v visokogorje se mi zdi, da bom kaksen paketek kulijev se nabavla.
Ker na voljo nimam neomejeno casa, videla pa bi rada se kar precej, sem se vceraj poslovila od prijazne familije v selvi in se sama odpravila v Quito. Nadine je ostala se kaksen dan v selvi, kar mi kar pase, ker sem si ze zazelela spet malo svojega miru. In prav fajn se pocutim spet sama na poti. Tako sem zvecer prisla v Quito in danes zjutraj skocila na prvi obhod. Mesto je enostavno cudovito! No ja, vsaj stari, kolonialni del mesta. res fantasticno! Na zalost mam casa tukaj samo ene tri dni vse skup, potem bo pa treba naprej na sever in kmalu nazaj na jug...