kaja

SPREAD YOUR WINGS - FOLLOW YOUR HEART

torek, februar 24

en compania del Che

No glede na to, da sme vam zadnjic res napisala sam nekaj prvih vtisov, bom tokrat sla lepo po vrsti. In recimo da zacnem na letaliscu v Havanni. Prva slika Kube, ki sem si jo vtisnila v spomin je prizor temnega mladenica v uniformi. Stoji naslonjen na portal vrat na hondiku letalisca, kjer dere gruca prav kar prispelih turistov z letalom iz Madrida. Ena noga cez drugo, v roki pa cigaret... ja uradnik na letaliscu...
Nastanila sem se v eni Casi Patucular (se pravi pri domacinih) v Centro Havanna. V mestu sem se sprehajala tam nekje med Havanno Viejo, Centro Havanna in Maleconom ob morju. Vse skupaj bi sicer lahko bilo tudi eno samo obmocje, ker so meje zabrisane, ampak vseeno je Havanna Vieja tisto, kar privlaci turiste: obnovlojene kolonialne stavbe, muzeji, galerije, trgci, aktedrala in restavracije (kjer jedo itak samo turisti). Havanna kar pokalo od vseh muzejev in galerij. Med drugim sem mimogrede odkrila mini galerijo ekvardorskega slikarja Guayasamina, ki je bil bojda dober Fidelov prijatelj (btw. njegova dela so me navdusila lani v Ekvadorju). In muzej revolucije, pa fantasticen mestni muzej, pa se drugi, za vse seveda nisem imela casa. Navdusila pa me je nasploh Havanna. Centro Havanna, kjer se odvija zivljenej preprostih ljudi, ki je prav navdusujoca. Ko sem se nekako navadila na ljudi, na mesto, na to, da pac ni za vsakim vogalom trgovine in da so izlozbe prazne, zacela uzivati v teh na pol podrtih ulicah, luknjastih cestah, pa ljudeh, ki sicer stalno prosijo za kulije (ki sme jih tokrat pozabila doma), dolarje... karkoli. Navadila sem se ze na zvizganje in neke cudne glasove ki jih ustvarjajo kubanci.. in potem sem sla rezervirat avtobusno karto za nadaljevanje poti proti Santa Clari, na Plazi de la revolucion z ogromnim spomenikom Jose Martiju in podobo Cheja na stavbi notranjega ministrstva mi je bilo kar malo zal da zapuscam mesto. V dveh dneh sem se tam pocutila prav odlicno. No zvecer sem na nocnem sprehodu naletela na nekega francoza, ki sicer dela v Mehiki. Znasla sva se skupaj v Bodega del medio, najbolj slavnem pubu, kjer strezejo izvrstni kubanski mojito in pojejo dobro kubansko glasbo. Ko je glasba utihnila sta se tam nekje pojavila se dva Urugvajca, studenta medicine v Havanni (vsi latinoamericani lahko na Kubi studirajo brezplacno in predvsem medicina je na Kubi dobro razvita) in vsi skupaj smo krenili malo po nocnih ulicah Kube. Bilo je prav zabavno in zanimivo spoznat kako se zabavajo ti studentje in poslusat zgodbe o kraji toaletnem papirju iz nekega visoko letecega hotela, o iskanju sladkorja, za katero je Paulo nekoc porabil 4 ure. Vino, kupljeno pri nekem tipu, ki ga pac lih slucajno ima, pa zbor na stopniscu in potem debatiranje gori in doli. Pac poceni zabava, ki je za marsikaterega kubanca edina mozno. Ampak vseeno, imeli smo se odlicno.
naslednjega dne sem zjutraj odsla z busom proti Santa Clari. Santa Clara, mesto, ki si je prosvojilo verjetno najvecjo ikono Latinske Amerike, Argentinca Ernesta Guevaro de la Sierra, bolje poznani kot EL CHE. Njegova podoba, tako tipicna: z baretko in kustravimi lasmi me na Kubi spremlja prav povsod, tukaj pa je enostavno vedno poleg. Santa Clara, ki jo je Che leta 1959 osvobodil je postala eno glavnih mest kubanske revolucije. Medtem ko sem vceraj bolj krozila po mestu in se sprehajala po ulicah, sem se danes odpravila do spomenika, muzeja in mavzoleja Cheja. Dober muzej in mabvzolej, v katerega so l.1997 prinesli ostanke Cheja in se 17 njegovih kamaradov, ki so jih zajeli in ustrelili v Boliviji so me se enkrat prepricali o neizmerni moci, volji, pogumi in moznosti vpivanja na preproste ljudske mnozice, ki so mu sledile. Podoba, ob kateri se vsak pocuti majhnega, te pac ne more pustiti ravnodusnega.
Aja, in dodatni dokaz, da sem tukaj res v druzbi Cheja: spim v sobi, kjer je v letih 1959-60 prebival on, kadar se je zadrzeval v Santa Clari... to sem sicer ugotovila cist slucajno, ampak zse mi je pa potem takoj cena 20 CUC (priblizno 19 E), zdela kar naenrkat zelo nizka in prav ponosna sem na tisto sobico sredi Santa Clare... hehe.. mislm kaj pa ce spim celo na isti postelji? :)

Oznake:

2 Comments:

  • At 24/2/09 18:40, Anonymous Anonimni said…

    buuuu... english version! C'mon! Ou talvez mesmo versão em Português... Pq não... hehehe
    Beijos
    Marcelo

     
  • At 27/2/09 10:47, Anonymous Anonimni said…

    Dobro nam krajsas dolge dneve v sluzbi. Matr sem ti fous. Uzivaj!!!

    Luka P.

     

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home