spet stara mesta

Iz severa Cila sva se pobrali dokaj hitro-visoke cene, ze videne puscave in lagune ter malo casa do Petrinega povratka. Voznja z nocnim busom iz San Pedra de Atacama do meje, nato s taksijem cez mejo in spet na bus... Popoldan sva bili v Arequipi. Ze z Anzetom sva pred enim mesecem tam slucajno naletela na prijetno prenocisce-Posada del Virrey in tudi tokrat sva se s Petro odpravili tja. Moram rect da je poseben obcutek na drugo celini priti nekam, kjer te ljudje poznajo in ne skrivajo presenecenja in veselja da te vidijo. Arequipa je se vedno mesto s ful prometa, ampak lepo in zanimivo. Tokrat je bilo tudi tu pravo poletno vreme, o nekdanjih nalivih ne duha ne sluha. Petra je zadnji dan tukaj opravila se nekaj nakupov, jst sem jo bolj ali manj potrosnisko spremljala, zvecer pa spet na bus. Po vroci in soparni voznji smo okrog poldneva prispeli v Limo. Tudi Lima prav poletno vroca, na sreco v temle internet prostorcku dela klima oziroma bolje receno ventilator. Danes ponoci Petra odleti proti Sloveniji, jaz pa zvecer skocim na bus proti Trujillu. Od sedaj naprej bom nekako sama na poti, ampak ni panike, glede na stevilo turistov in predvsem popotnikov, ki potujejo sami, se mi zdi da bo prav zanimivo. Prvotni plan je sicer bil,da skocim najprej se malo v hribe oziroma Huaraz, ampak poletne temperature zadnjih dni so me prepricale, da se podam proti morju. Nacrtovan je kratek postanek v Trujillu, nato pa cim hitreje proti Mancori na skrajnem severu Peruja, kjer so baje najboljse plaze za relaksacijo pred odkrivanjem Ekvadorja.