kaja

SPREAD YOUR WINGS - FOLLOW YOUR HEART

nedelja, januar 27

rafting

Evo, pa sva ostali sami. Anze se je vceraj odpravil v Limo in naprej v Huaraz, da od tam pa bo raziskalCordillero Blanco. S Petro pa sva se medtem podali na se eno dogodivscino v okolici Cuzca. Z nekaj sopotniki s trekinga na Machu Picchu smo odsli na spust z raftom po reki CHUQUICAHUANA, klasa III in IV+ (tisti ki raftate boste vedeli kaj to je, men pred spustom ni blo glih cist jasn). Glede na dezevno dobo je reka seveda precej narasla, umazano rjava, z brzicami po celotni dolzini. Po noci s spet bolj malo spanja smo se odpravili na startno mesto, napumpali rafte, se opremili, prejeli nekaj instrukcij, kako ukrepati ob dolocenih vzklikih vodnika. Spust je bil men ful vsec, lahko bi bil morda se malo bolj adrenalinski, ampak je bilo kar vredno zgodaj vstat. Prevrnili se sicer nismo, so pa enkrat popadali iz colna trije clani nase posadke. Med mokrimi je bila tudi Petra, ki je tako kot Jiliermo uspesno priplezala nazaj v coln. Malo manj srece je imela starejsa gospa iz S Amerike, ki si je pri padcu poskodovala ramo. Prva pomoc na bregu reke ni pomagla, zato smo se morali naslendjih 10 min izogibati brzicam in mirno prispeli do prvega dostopa do vode, od koder so gospo prepeljali v bolnisnico, mi pa veselo back in action, novim brzicam in valovom naproti. Med potjo smo enkrat morali zapustiti coln. Reka je namrec pod mostom prevec narasla in so raft fantje spravli na drugo stran prek mostu. Med bolj mirnimi predeli smo lahko obcudovali zeleno dolino z nasadi koruze, ko pa se je reka umirila, smo na jasi zagledali nas avtobus. Kosilo je bilo ze skuhano in spageti so bili odlicni.
Popoldan nazaj v Cuzco, malo pohajanja in rezervirat karte za Puno. Danes zvecer koncno zapuscam Cusco. Tukaj sem se zadrzala vec kot 10 dni (precej dlje kot je bilo nacrtovano). Ampak mesto mi je res vsec, veliko stvari za pocet, in potem, ko ze kar poznas nekaj ljudi je pa sploh kul posedat na Plazi ali zvecer obiskat kaksen lokal. S Petro in dvema Brazilcema, Pedrom in Marcusom danes zvecer odhajava proti jezeru Titikaka na meji z Bolivijo. Tam bomo jutri zjutraj, jutri se na perujski strani, naslednji dan pa se odpraviva v cez mejo.

Oznake:

3 Comments:

  • At 28/1/08 20:28, Anonymous Darja said…

    hej vidve! Zdej k vaju je "čuvaj" zapustil sta se pa čist adrenalinu prepustili, pa še ni ga blo dost... ja, pa samo še o Brazilcih pišeta, mal sumljivo, he he! Fajne fotke, kar tko naprej, mi prav uživamo, ko prebiramo kako se majo eni fajn. Srečno!

     
  • At 28/1/08 23:49, Blogger tea said…

    Darja, ne vzpodbujaj traparij!Maš ti tud hčerko, boš vidla kako te bo strah.
    Vidve se pa umirita, sta dost stare. Poglejta muzeje pa cerkve, zvećer pa spat da bosta zutrej spočite.
    Kaja resno, pusti divje dogodivščine pri miru.

     
  • At 30/1/08 16:30, Blogger koka said…

    Joj, rafting... bi šla takoj! Sam tist čmok v vodo, ki smo ga v Nepalu doživeli bi izpustila. No, mamo vsaj bolj pestro zgodbico, vse je za nekaj dobro, a ne :)

    Drgač pa z 11. začnem delat v novi službi, jupi!! :)

    Uživajta!

     

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home