La Paz

Kaoticno mesto pisanih barv predkarnevalskega vzdusja. Vse vrste sare na ulicah, pripomockov za samanizem, tkanin, in seveda pustnih oz. karnevalskih mask. Otroci ze veselo skropijo z vodnimi pistolami, kaos na ulicahj je itak nepopisen. Avtomobili vozijo v vse smeri, pescev, ki skusajo preckati cesto nihce niti opazi ne. V veljavi je zakon mocnejsega oziroma, kar se tice pescev, hitrejsega. Med vso zmedo na ulici sva doziveli bolivijski krst. Pesek v Petrine oci ni imel korenin v karnevalu temvec v malopridnezu, ki je v trenutku nepazljivosti Petri iz torbe vzel denarnico. Zanj je bilo v njem kar lepa vsota bolivijskih pesov, preracunano v dolarje pa vseeno ni vzel veliko. Vecje skode torej ni naredil, bova pa odslej verjetno vsaj nekoliko bolj previdni.

V La Pazu pa je ena glavnih postaj vsakega turista tudi muzej koke. Zanimiv muzej, sicer stisnjen v eno malo sobico, ki pa nudi ogromno podatkov o koki, sveti rastlini ljudi v Andih, ki pa jo je Zahodni svet z Ameriko na celu razvrednotil in spravil na tako nizko raven, da danes vecina ljudi v njej vidi le grozo in strah, prepovedan sadez. V resnici pa koka, listi koke, ki so le osnova za poridobivanje belega praska, predstavlja v Andih simbol identitete, lajsa delo in zivljenje. Ze od pradavnine so jo zvecili ljudje tukaj, jo uporabljali za zdravljenje, za magijo. Z njeno pomocjo so naredili prvi anestetik, prvi uradni uzivalec kokaina pa je bil, nihce drug kot S.Freud. Skratka, koka kot taka je precej nedolzna ce se jo uporablja v tradicionalne namene, brez kemije ameriskih laboratorijev. Tako da: LA HOJA DE COCA NO ES DROGA. ES SAGRADA. :)