Cuzco in Saqsaywaman

Tole mesto me cist preseneca. A si morte mislit, da je ze dva dni sonce? No vceraj zjutraj je dezevalo 3 minute, ravno tolko da smo se pobral z glavnega trga pod vrata katedrale, pa da je namocilo klopce in stopnice, ampak ze cez 10 minut je posijalo sonce in klopce so bile spet suhe... pa sem spet lahko mal posedala in opazovali dogajanje na trgu. Tud potem zvecer je sicer mal dezevalo, ampak takrat sva s Petro ze bili v sobici in sva dez samo se slisali. Drgac pa sonce in ful toplo. JUHUHU!!!! No in seveda v soncu vsako mesto izgleda precej lepse in bolj prijetno.

Vceraj je prisla Petra z zamudo letala, ampak ok, prisla je in popoldan sva lepo pobluzili po Cuzcu. Zvecer pa sva se povzpeli se na Saqsaywaman - inkovska vojaska utrdba tik nad Cuzcom. Impozantni bloki ogromnih skal, zlozenih v cik-cak zidove, stopnisca, terase... skala ob skali, vecinoma kvdratnih oblik, tam kjer pa je treba pa tudi veckotniki... samo da se prilega sosednjim blokom. Res neverjetna skladnost celotnih zidov. Norci so bli teli Inki. In ne sanja se mi, kako jim je uspelo narest tako popolne zidove, brez veziva in brez lukenj med bloki. Vsa velicina tega mesta pa pride do izraza potem, ko odidejo turisti, ko odidejo zenice v tradicionalnih oblekah z lamami na povodcu... ko je vse prazno... ko se zacne mraciti, oblaki postajajo vse bolj temni, prpravljajoc se na dez... takrat lahko reces le WAAAAW NORO!!!!

Danes naj bi prisel se Anze, potem pa skupaj krenemo proti MachuPicchu.. kdaj, kako, za koliko dni pa se ne vemo.