kaja

SPREAD YOUR WINGS - FOLLOW YOUR HEART

petek, januar 11

Arequipa

Ze nekaj dni se nahajava v Arequipi, drugem najvecjem mestu Peruja. Mesto mi je nekak bolj vsec kot pa recimo Lima, ma pa eno napako: dez. V bistvu imava to 'sreco', da se zadnja dva popoldneva tukaj zliva dez, in to v mestu, kjer dezja v takih kolicinah res ni. Nic kaj prida obetavno to ni za najino nadaljevanje potovanja,tam, kamor greva, je dezja namrec se vec... Upam, da se bo vreme kmalu spremenilo, se mi pa zdi zelo malo verjetno, da bi se to pripetilo ze jutri zjutraj, ko zacneva treking v kanjon Colca. Vse skupaj zacnemo ze dans ob polnoci, ko se zbasemo v taksi in naprej na bus, zjutraj prispemo v zacetno tocko, od tam naprej pa en dan in pol pesacenje po kanjonu. Kanjon je eden najglobjih na svetu, in je baje zelo zelo lep, se posebej v tem casu, ko je zaradi dezja po tropsko zelen. Upam samo, da nas ne bo prevec mocilo.
Sicer pa v Arequipi sva ze v penzionu naletela na Makedonca Ivana, ki ze nekaj mesecev zivi tukaj, pa takoj za njim na upokojenega Hrvata, ki s svojo penzijo ze 7 mesecev krizari po svetu in se vedno ni pozabil svoje prve ljubesni, Slovenke Vide. Zvecer smo z Ivanom in njegovo domacinko odsli v bar nekega drugega Hrvata, kjer se je zbrala druscina v Arequipi zivecih Nemcev. Ni kaj, majhen je ta svet. Ceprav sicer v prvem planu ne potujem zato, da spoznavam skorajda domacine, pa tudi taksna druzba pase in je dobrodosla, se posebej ce so to napol lokalci.

Vceraj zvecer je Arequipo zajela neka nenavadan dezna fronta. Mesto, katerega pravokotne ulice se spuscajo proti glavnemu trgu in naprej proti reki, je vse bolj mocilo. Ulice so seveda popolnoma nepripravljene za kakrsenkoli dez, brez odtocnih jarkov... nic. Tako se je voda kopicila in kopicila in odtekala iz zgornjih ulic na spodnje. Preckanje te deroce reke je postalo kmalu nmogoce (razen v kakih gumijastih skornih, ki pa jih ravnotako ne pozanjo). Zmeda.

Danes pa sm se sicer zbudila s prebavnimi motnjami ampak ni hujsega. Popoldan sem se vseeno koncno spravla na ogled samostana Monesterio de Santa Catalina, ki je sicer precej drag, ampak totalno vreden tistih 10USD. Res cudovito mesto v malem s stavbami pastelnih barv, arkadami, zelenjem. Gre pa v bistvu za prebivalisca nun, ki so tuakj ze od 16.st. dalje. Sem se kar sprehajala in sprehajala, niti rahlo rosenje me ni pretirano motilo, pocutje je bilo odlicno.

Toliko zaenkrat od Arequipe, ko prideva s trekinga, najverjetneje se eno noc ostaneva tu, potem pa greva pogledat dez na Titikaki (upam, da ga ne bova videla).

Ostanite v soncu!

Oznake:

2 Comments:

  • At 11/1/08 10:46, Anonymous Anonimni said…

    Pazi na zdravje, uporabi flaško nič šparat.
    Pazita da vaju v kanjonu ne odplavi. Držita se za roke, da vaju bo naplavilo v isto grmovje.haha
    No nič se ne smejim vajinim vremenskim razmeram, upam in želim vama sonček. Za tolažbo, v ljubljani so imeli v zadnjih treh tednih celih 6 ur sonca.
    Lepo potujta in kmalu se oglasi

     
  • At 14/1/08 02:20, Blogger kaja said…

    zdej pa tko.. jst mam dost teh anonimnih komentarjev... pojma nimam kdo kej napise dejte se pls podpisat... :).. je pa vsen lepo da se tud vi spomnte name oz. na naju... lp

     

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home