je gorsko kolesarjenje šport za tipe?

dans sem bla s kolesom na Vodiški planini. Vse Ok, bilo je odlično, ful fajn sm se nakolesarla in na vrhu bila neizmerno vesela in ponosna nad mojimi zmogljivostmi. Spila sem en čaj, poklepetala s tistimi parimi gobarji in se vrnila nazaj v dolino. In potem, na poti nazaj sem non stop srečavala kolesarje. Vse skup sem jih naštela 9 (glede na to, da za gor nisem srečala nobenga, se mi je zdel to ful). Skratka, pol sm začela razmišlat kako to, da ni med njimi nobene punce. Ma res prav vsi so kolesarl v skupini alpa sami, pa sami tipi. In men se je zdel to res tko mal čudno (možno je tudi, da je šlo v bistvu za eno skupino tipov ki so bili zelo razvlečeni od Vodiške do Goške in še mal niži)... In pol sm mal pomisla in ugotovila da res še nikol ko sem kolesarila po Jelovici alpa kjerkol ne lih po cesti nisem srečala punce, ki ne bi imela zravn tipa. Srečam vedno tipe same, tipe v paru, tipe v skupini, tipa s punco... ampak nikol punce same, alpa kaj šele punc v paru ali skupini. Enostavno jih ni. Se pojavijo samo kadar majo zravn tipa... mhm.. zanimivo... ali je torej gorsko kolesarjenje moški šport, ki se ga punce udeležijo le na prigovarjanje fantov? ... ne vem kolk ta teza drži, ampak kar se mene tiče se takoj podre... jst namreč res uživam v tem, da sem tam sredi gozdne poti nekje pod smrekami čisto sama, svoja, samostojna in svobodna... le kje jst najdem te moje športe?... (ali: kje so vsi ti dobri kolesarji ko jaz počivam ob koči?) hehe...
ampak ja, da se ne boste zdej spet zmrdovali nad tem mojim razmišljanjem... ja, včasih je fajn bit tudi v družbi... :)