čez Jamnik v Škofjo Loko

Včerajšnji praznični dan sem spet izkoristila za skok na kolo. Vstala sem dokaj zgodaj in že pred osmo zavrtela kolesa proti Kropi. V samem štartu cilja še nisem imela povsem definiranega. V bistu sem imela v glavi nekaj variant, pri vseh pa je bil najprej na vrsti vzpon na Jamnik. Naprej pa se bom odločala glede na uspešnost vzpona. Cerkvico na Jamniku in čudovit razgled proti Dolini in Karavankam sem uzrla po kakih 40 minutah neprestanega obračanja pedal in ker sem se še vedno počutila polna energije, ni bilo razloga, da bi se v dolino sputila po najbližji poti. Nadaljevala sem proti Dražgošam in se v Lajšah sputila proti Selški dolini. Cesta se je vse do Škofje Loke bolj spuščala kot dvigala, tako da sem bila ob 9.40 že v Škofji Loki. Na mestnem trgu sem si privoščila limonado, ko me je presenetil sošolec iz srednje šole. Perota nisem videla že vse odkar smo konec četrtega letnika dobili spričevala, tako da je bilo prav lepo spet mal poklepetat. Ker pa je kazalo na vroč dan, sem se vseeno kmalu pobrala naprej, čez Crngrob proti Kranju. V Stražišču sem se na hitro ustavila pri Katji in z Meto pojedla nekaj malin, nato pa naprej - spust na Gorenjo Savo in ponoven vzpon skozi Besnici in čez Rovte na Češnjico. Okrog dvanajstih sem tako dosegla drugi večji vzpon kolesarskega kroga in se nato le še spustila v Lipniško dolino in naprej proti domu.

Ker sem si že zjutraj obetala precej slikovit potep, sem tokrat vzela s seboj tudi fotoaparat, kar ni bila dslaba odločitev, saj torba spredaj res ne predstavlja velike ovire in je priročna ne samo za fotoaparat ampak tudi za kakšno majico. Bom uporabila še kdaj. Naslednjič verjetno že v petek, ko se z Urško odpravljava na kolesarjenje nekje po Primorski... in v soboto, ko bova zelo verjetno kolesarili po Krasu... Jupi! Komaj čakam!