beg pred dežjem

Danes je končno prišlo na račun moje kolesarjenje... jupi.. po več kot 10 dnevih mi je uspelo najti lepo prosto popoldne... bravo jst.... Ampak vsa lepota popoldneva bi se kmalu končala. Takoj ko sem zavila na glavno cesto sem videla na nebu izza Jelovice prihajati velik črn oblak. Spremljal me je tam, tik ob moji levi rami vso pot ob Savi, ko sem gonila v Bodeški klanec se je postavil tik predme, se na vrhu spet zasukal tik ob mojo ramo in ostal tam vse do jezera, kjer je na moji rami pristalo nekaj dežnih kapelj. In ko sem že mislila, da si bom prisiljena poiskati zaklonišče nekje na Bledu in že razmišljala, koga bom poklicala, da mi bo delal družbo, se je od nevemkje prikazalo sonce...tik pred menoj... moj pogled nazaj pa je bil drugačen... temni oblaki, ki so postali eno s pokrajino... zadaj dežuje, sem si mislila in gonila naprej... proti soncu... skozi Gorje, čez Kočno, na Jesenice, skozi Žirovnico, hiter skok v Zapuže in domov... po dveh urah in pol obračanja pedal ter 50 prevoženih km sem prišla nazaj suha in dobre volje... kako tudi ne... saj sem vendar prehitela oblak, odgnala dež in sledila soncu ;)