nekaj v tri krasne in selitev

Zadnje čase opažam, da precej manj časa preživim pred računalnikom, vsaj v prostem času. In sem ful vesela zarad tega. Prav lepo je, če prva stvar ko jo naredim ni pregledovanje elektronske pošte (ker če je kaj nujnega, sem dosegljiva na telefonu, vse ostalo pa lahko počaka). Razlog verjetno tiči v pomladi in vremenu... začenja se sezona z malo več dela in kolesarjenje, in spet sem začela laufat (in upam, da me kmalu ne izda koleno). Kako bi človek lahko v sončnih dneh posedal doma? Tako da, že sedaj se opravičujem, če moja pisanja prek poletja ne bodo več tako pogosta. Ampak po drugi strani se pa vedno najde kakšen deževen dan ali večer, ko se mi enostavno zljubi nekaj napisati, pa čeprav niti ne vem kaj, zakaj in za koga. Kot na primer danes. Ravno sem se vrnila iz Radovljice, kjer sem po zanimivem potopisnem predavanju mimogrede skočila še na sok s Kvino in ob smehu se naju je obeh polotil 'pisateljski navdih'. Tako Kvina v tem trenutku nekje na drugi strani vasi ustvarja svoj blog, ki upam, da bo kmalu na ogled tudi nam, jaz pa pišem kar tako, nekaj v tri krasne.

Mimogrede, prejšnji teden smo tako na horuk in zelo na hitro preselili pisarne. Ne, nismo šli daleč, in ne, nismo šli na bolje. V bistu so nas iz naših starih pisarn v graščini stlačili skupaj z muzejskimi depoji v eno dvoranico v drugem nadstropju. V naših starih pisarnah so tako že v ponedeljek začeli podirati stene, v prostorih pa naj bi se tam nekje do konca leta postavila Linahrtova zbirka. Končno! Mi pa smo začasno v dvorani, ki je prvotno namenjena razstavam. Logično je, da nam ni dovoljeno zabiti niti enega žeblja, kaj šele postaviti kakšne pregradne stene. Tako so edine pregrade med pisarnami omare (ki btw stojijo na kartonu - da ne bi poškodovali tal). Nekoliko moteče in smešno, če vsi slišimo vsakega, ki govori po telefonu in nenamenoma spremljamo vse 'sestanke' ki jih ima kdo od sodelavcev. Reakcije obiskovalcev ob vstopu v pisarno so nekje med 'O moj bog' in 'Uuuuuffff'. Ampak OK, saj je znano da večina muzealcev dela v zelo 'socialnih' pogojih. In verjetno sem v vsej tej zmešnjavi v naših prostorih jaz edina, ki sem mogoče vsaj malo na boljšem: dobila sem računalnik, ki je mlajši od 10 let.. in celo internet ima! In baje dobim tudi telefon!!! In mam tud zelo veliko mizo zdej... vse to pa samo zato, ker mi je v pomanjkanju prostora pripadel računalnik, ki je bil do sedaj namenjen skupni uporabi. :)
Bomo videli, kako se bo obneslo delo v novi pisarni... Selitev je bila kar 'prijetna' (dober in poceni team building), odprtje pa ob skledi jagod zelo sladko...
:)