otroci

zadnji komentar na prejšnji post me je napeljal na razmišljanje o telošnjih 'pričakovanjih'. V moji bližnji okolici bo od predvidoma danes do začetka junija prišlo na svet nič manj kot 6 otročkov. Številka je nenormalno visoka, vsaj kar se mene tiče... 6 otrok!!!! V manj kot pol leta!!! A pa se vam ne zdi, da nas bo počasi malo preveč na tem delčku sveta? In zadnje čase se mi res zdi, da kamorkoli grem, srečujem samo še 'vozičkarje'. Svet je dobesedno ponorel! Ampak, brez skrbi, vsi tisti prijateljčki, ki ste med srečnimi bodočimi starši: saj veste da obožujem otroke in dejansko se v njihovi družbi pogosto počutim veliko bolje kot v družbi odraslih. Tako da, brez skrbi, vedno bom z veseljem popazila na vše otročke.
In želim vam, da vaši otročki ne bodo prehitro zajadrali v svet računalniških igric in Telebajskov. Naj se raje vozijo s kolesi in rolkami, plezajo po drevju in se gredo ravbarje in žandarje... pa četudi bodo zato popraskani, potolčeni, blatni in umazani... naj na travnikih lovijo metulje in s travico iz luknjic privabljajo čričke, morda bodo kdaj tudi manj ljubiteljski do živali in se bodo nad kebre spravljali s teniškimi loparji (do 15 leta se je meni zdela to najbolj uporabna raba loparjev)... naj rabutajo hruške in gradijo hiše na drevesih, skačejo čez potoke (pa četudi kdaj pristanejo v njem)... vse to sem počela jaz in vesela sem, da je bilo tako... ko je bila naša vsa vas, in vse zapuščene hiše v njej... hehe in ko smo zvečer zvonili po vasi in se spretno izmikali tam stanujočim, a jih vseeno od nekod opazovali... in ko potem pomislim na to, kaj počenjo otroci danes... v svetu računalniške tehnike in televizije se mi kar malo smilijo, ker so prikrajšani za vse tisto, kar je bilo v mojem otroštvu najslajše... sosedova jabolka in odkrivanje sveta v okolici... Za vse to mi ni žal in z veseljem bi vse še enkrat ponovila, pa čeprav mi je iz tega obdobja do danes ostalo nekaj manjših 'lepotnih napak' :)