vikend

Zanimivo, kako se človek navadi nekaterih stvari. Na vsak drugi delavni vikend sem se v preteklega pol leta (v bistvu sem tako delala vsaj čez poletje vsa študentska leta) tako navadila, da mi je kar nekako čudno sedaj, ko sem dva vikenda zaporedoma prosta. Hkrati pa mi je čudno, ker sem prosta samo za vikende, delo pa se je prestavilo na vseh ostali 5 dni v tednu. Ok, priznam, delam samo 4 ure na dan, kar pomeni od 9.00 do 13.00, izjemoma tudi kako drugače. Vseeno pa sem se kar tako, prek novoletne noči znašla med tistimi, ki se morajo za proste dneve vnaprej dogovarjati in jih skrbno načrtovati. To je seveda največji problem, ki mi ga predstavlja redna zaposlitev... kako vsa tista morebitna potovanja, smučanja in pohajanja spraviti v tistih nekaj dni dopusta? Se bom pač morala sprijazniti s kruto realnostjo, nekako mi bo s časoma že uspelo. Saj, kaj pa vem, mogoče pa bom zaposlena samo 3 mesece, potem pa ne bo več denarja zame in ne nove pogodbe. In potem bom spet svobodna...juhu... Ma ne, sej je kul... met službo, dobit vsakega 5. v mesecu prisluženo plačo in početi nekaj konkretnega in koristnega. Nabirati izkušnje in se česa novega naučiti, ampak vse to se počne tudi na dolgih potovanjih prek oceana.... Južna Amerika z Brazijo in Čilom sta zaenkrat zame nedosegljivi, ampak, sej če mi ne podalšajo pogodbe bosta pa kar naenkrat tu, samo moji, samo zame.... Ah pa ne bom več sanjala...
Želela sem se osredotočiti na vikende in ne na potovanja... kako človek hitro zajadra v tisto sfero, ki mu je najljubša... Kar sem hotela povedati je, da so vikendi šele zdaj postali tisto, kar so za večino ljudi - dela prosti dnevi. Prej mi je vikend pomenil le dni, ko so bili prosti moji prijatlji, in ne jaz. Jaz sem bila tako ali tako prosta bolj ali ne ves čas - z izjemo delavnih dni, ki pa so bili posejani prek vseh 7 dni v tednu.
Moj prvi vikedn v novem ritmu življenja pa mineva precej 'leteče' in družabno - malo tu malo tam, povsod od Bleda do Kamnika me je bilo in me še bo dosti...