... viktorja za medijsko osebnost tedna dobi...

Zanimivo je, koliko ljudi spremlja nekatere oddaje na televiziji. Prav presenečena sem, koliko ljudi me je opazilo (in prepoznalo!) v oddaji Svet, pa čeprav je bila na sporedu nekega zelo lepega sončnega in prazničnega dneva ob 18.00. Mene takrat seveda ni bilo doma, ampak sem v Kortah v Slovenski Istri čakala na njoke. Je pa bila zato doma in očitno pred tv-jem moja šefica, moji sotečajniki in kar nekaj prijateljev ter znancev. OK, če bi zunaj deževalo ali bi bil kakšen skrajno turoben dan, bi vse to razumela... Sicer pa, ni na meni da druge razumem... No kakorkoli, ugotavljam, da v Sloveniji res ni treba veliko če se hočeš pokazat na televiziji ali v časopisu. Ali pa je tako, da manj kot si želiš biti medijsko izpostavljen, prej te najdejo. Če drugega ne, te vsaj najdejo zaradi česa pamentega in ne zato, ker na primer tri mesece bluziš in mlatiš prazno slamo v kakem trapastem Reality Showu.
Jutri je zame na vrsti še en medij... radio... Sicer še ne vem čist zihr če se mi ne bo za radio preveč tresel glas, ampak je pa zelo verjetno, da me boste slišali jutri ob 13.00 na radiu Triglav.
Ob vsem tem se počutim prav smešno. V resnici gre pač za nekaj dogodkov, ki so se in se bodo v kratkem zgodili, in moja medijskost ni omembe vredna, ampak vseeno je zanimivo, ko ti kdo reče 'tebe smo pa videli na televiziji' ali pa, ko ti sestra v ambulanti reče. 'A ti si pa tista ki veliko potuje' in ti potem razlaga kako z veseljem je prebrala članek. Zakaj pravzaprav sem zadnje čase jaz tista, ki je vedno zraven, ko se kaj dogaja, če pa se mi zdi, da ne počnem prav nič nenavadnega... Kakorkoli, mediji, organizacija in sodelovanje v kulturnih prireditvah je pač del moje službe. Če pa nima zraven prstov služba, jih ima pa Kamna Gorica. Če že nisem pomembna oziroma zanimiva jaz, je pa morda ona toliko bolj.