Salzburg

Soboto sem tokrat izkoristila za skok v Salzburg. No ja, ni bil ravno skok... glede na dolžino vožnje je bil bolj polet, glede na udobje na busu pa...mhm... (ne najdem primerljivega pojma) :)

Salzburg sam, moram priznati, me je nekoliko razočaral. Če so pred odhodom vsi razlagali kako zelo lepo mesto je, potem vam jaz povem: nič posebnega. OK, morda bi bil ves decembrski čas nekoliko boljši, če bi mesto poleg kupa štantov z drago robo premoglo vsaj za odtenek snega. Ampak če bi bil sneg, bi bilo tudi več mraza in potem morda spet ne bi bilo kul. Pa pustimo sedaj te če-je. Imeli smo se lepo, dan je bil čudovit, zeblo nas ni (ko nas je, smo se pogreli z dobrim kuhancem na eni izmed 'dobrodelnih' stojnic), lačni nismo bili, ker smo se najedli v zelo dobri Grški restavraciji, videli pa smo tudi precej lepega in zanimivega. Ampak ljudi (predvsem slovenskih turistov) je v mestu mnogo preveč da bi se tam dalo uživati. Gužva, gužva , gužva... povsod... AAAA.... Sovražim gužvo na ulicah!!! In stojnice... na vsakem trgu stojnica pri stojnici... ampak zaradi gužve tudi v tem ne moreš resnično uživati.

In kaj mi je najbolj ostalo v spominu? Definitivno Mozart... oziroma bolje - Mozartove kroglice. V povprečju je na vsakem trgu vsak tretji štant prodajal Mozartove kroglice v takšnih in drugačnih embalažah. In ker je Salzburg Mozartovo mesto in leto 2006 Mozartovo leto (Mozart je bil rojen pred 250 leti, tako kot naš Linhart) smo seveda morali tudi v Mozartov muzej. Zanimivo. In ob Mozartu in Linhartu se sedaj sprašujem, kako je Salzburgu uspelo spromovirati te kroglice in kako bi lahko mi kaj podobnega naredili z našim Linhartom ali pa recimo Prešernom? OK, priznajmo si, nihče od njiju ni bil Evropskega pomena, ampak definitivno pa je Linhart za Slovence naredil veliko več kot sestavil skup tistega Matička in Micko.

ah.... očitno gre res vsaka trapasta pogruntavščina v promet...